Poln vikend

Letna vaja celotne JRS. V Beli griži. Iznos nosil s “poškodovancem” iz 400 metrov. Kako je bilo? Kakor vedno v Beli griži. Mokro za popizdit, ozko za posrat, mrzlo, da ti malinice odpadejo. Drugače pa okej, smo se zabavali. Vročih kavic in heca, kolikor hočeš. Zadnji smo proti ven okoli dveh zjutraj rinili Samo, ki je vsak prosti trenutek, ko je čakal, da se štriki sprostijo, eno kljub mrazu in vodi oddremal (pa kakšno verjetno tudi na štriku), za nama pa še Potrpin in Anže, ki sta pospravljala vox in bila vsakič, ko sta naju ujela, nasmejana in dobre volje, ko da smo se srečevali v kakšni gostilni …

Okoli štirih smo prikruzali v šotor, da smo se lahko pogreli z joto (ki so jo tisti, ki so že prej zaključili, že veselo spuščali v obliki plinov!), okoli petih zjutraj sem se spravil v spalko, ob sedmih zjutraj sta me komandant in reševalec Bojan že veselo bezala iz postelje! Da moramo štab in bazo pospraviti in stvari spred jame v dolino spraviti! Verjetno sem bil videti ko vesoljec, ker sta se zabavala do nezavesti, a ko sem si oščetkal zobe, se je ekipa že odpeljala. Jaz sem se pa za eno uro še v horizontalo spravil, potem pa na umešana jajčka s pršutom in na kavice, kolikor ti srce poželi.

Ko je sonce komaj dobro začelo greti moje boleče mišice (torej komplet telo), sva se pa s Klemijem že proti Logatcu peljala, so imeli novi Erkijevi in novi Aleševi jamarske izpite. Sem pazil, da nisem stal preblizu bodočih jamarjev pripravnikov, ko sem jih spraševal, ker sem bil v pogonu že od petka zvečer in sem temu primerno tudi dišal. Ne vem.

Vsi so naredili.

Vaja JRS je tudi uspela. Pa saj drugače niti ne more biti …

Najboljši vic vikenda? Ko te žena totalno razjezi, greš v klet in na kozarcih z vloženimi kumaricami še dodatno zategneš pokrovčke! Naj packa vidi, da s tabo ni šale …

Najboljši trenutek v jami? Jih je bilo milijon, ampak zmaga tisti, ko Maffi kot spremljevalec nosil zaustavi komplet manever, da bi jaz lahko naredil fotko. Se je na vrvi postavil v manekensko fotko z dvignjenima palcema, medtem ko so ostali stoično čakali, po prav vseh pa je medtem pršela ledena voda …

Najslabši trenutek? Sem se milijonkrta kam butnil, ko sem se guzil po ožinah, a najbolj je bolelo, da prav nobena od tistih fotk ni ratala …

Napiši mnenje