Opečeno

Potrpin je bil, ko smo prišli v Bovec, lačen, in je predlagal, da gremo na kepe mesa. S Klemijem sicer nisva bila lačna, a sva si tudi midva kot on privoščila biftek z jajcem, da sva mislila, da bova eksplodirala od sitosti. Potem smo se zapeljali v center Bovca na koncert skupine Viktori, ki so preigravali svetovne evergrine, za katere Klemi recimo še slišal ni, jaz sem jih pa recimo slišal, ko so se še na lestvice popularnosti prebijale …

Okoli polnoči smo se spravili v jamarsko sobo, zgodaj v posteljo, da bomo prvo gondolo na Kanin ulovili. Potrpin se je ulegel poleg mene in sem ga opozoril, da bi se morda malo umaknil, ker občasno smrčim, pa je rekel, da je cel teden garal in da se ne bo imel časa z mano ukvarjati. Klemi je imel pa ušesne čepke. Ko sta v sekundi zaspala, jaz sem se pa namenil še malo brati, sem pa itak ugotovil, da je imel Klemi čepke predvsem zaradi svojih zvokov, da se ne sliši, Potrpin je imel pa tudi koncert, da ga jaz ne bi mogel preglasiti, pa četudi bi ga hotel …

Na Kaninu čudovito sončno vreme, h koči Petra Skalarja smo pa prišli, ko so junaki ravno iz jame začeli hoditi. In se zatorej itak nobenemu ni ljubilo z nami v jamo, ker pa so nezaposlene roke hudičevo orodje, nas je Potrpin, znan garač, k delu spravil. Najprej je hidrofor popravil (mi smo samo asitirali), potem je teraso pospravil (mi smo samo krepko pomagali), potem je pa še vse manjkajoče deščice na opažu pribil (mi smo samo lestva držali) … Potem je šel sonček pančat, Klemi se je začel pa smejat, ko me je pogledal. Letos namreč še nisem dal nog na sonce in me je, ker sem bil v kratkih hlačah, ne opeklo temveč zapeklo!

Po večerji smo debato o prdenju udarili (ga je kdo verjetno spustil) in Zdenka je prišla s teorijo, da ženske niti punkajo niti smrčijo. Ko je enega potem na terasi ustrelila in se pretvarjala, da ga ni, smo pa ugotovili, da ženske tudi punkajo, le tiste malo starejše, ki jim že sluh malce peša, jih ne slišijo.

Spala sva v isti sobi in ko sem se v posteljo zvrnil, me je malce motilo, ker je bilo okno odprto, zrak na skoraj 2500 metrih nadmorske je pa svež. A prijateljici je bilo vroče, tisto življenjsko obdobje pač, mene so pa na srečo opekline grele in se je dalo zdržat. Teorija, da ženske ne smrčijo, pa tudi ne drži, se je izkazalo. Le njihovo smrčanje je bolj milo. Sem imel občutek, ko da nekje blizu moje postelje ranjen mlad los kliče na pomoč svojo mamico …

Zjutraj smo s kavico sončni vzhod ujeli, nato pa sva se dve ekipi v Skalarja spravili. Klemi in Zdenka sta merila in risala galerijo Slabe zemlje, midva s Potrpinom sva pa brezno opremila in raziskala. Zakaj se imenuje galerija Slabe zemlje? Na Kaninu ni blata v jamah, edino Dolenjci ga najdemo. Ga je bilo toliko, da sem se počutil ko v Čaganki! Pa nizko in ozko prav tako! Potrpin se je zarinil v nekakšen ozek rov, podoben kanalizacijski cevi, le mnogo ožji, kakšne pol ure sem še slišal njegovo guzenje, potem pa niti to ne več. Ravno ko sem slekel pas, da se zapodim za njim, sem ga pa zališal vračati. Tisto cev bomo morali ob priliki do konca raziskati, nekam bo pripeljala …

Nekje na sredini galerije sva se v brezno spravila, a nama je po 80 metrih globine vrvi zmanjkalo in sva se vrnila gor, kamor sta pa ravno Zdenka in Klemi prišla, sta komplet vse narisala in izmerila. In smo se iz globine kakšnih 300 m kar ven zapodili. Klemi je bil zadnji in nas je teral, zato smo zunaj še dan ujeli, pri koči nas je pa kopica ljudi pričakala. Nekateri so prišli iz doline, nekateri iz zveznega bivaka, po Kaninu se v tem času na veliko raziskuje namreč, vsi slovenski jamarji so gor.

Ko sem se slekel, so pa itak vsi umolknili, ko so videli moje vijoličaste noge. Predsedniku Jamarske zveze Slovenije sem se celo tako zasmilil, da mi je prinesel posebno kremo, ki mu jo je dala njegova žena. Ni sicer vedel, ali je tudi za opekline, ampak saj krema pač ne more škoditi, mar ne?!

Sem se mazal ko bumbar ene pol ure, vsakič, ko sem se namazal, je opečena koža kremo vpila vase, dokler Klemi ni prebral, da se mažem z gelom za tuširanje! Je predragemu Igorju žena verjetno med vrsticami hotela povedati, da se mora tu in tam tudi kaj splahniti …

Koča Petra Skalarja je trenutno baza za merjenje, risanje načrta in raziskovanje Skalarjeva brezna, in jamarji prihajamo in odhajamo, Klemi, Erki, Yuri in Rehar so pa stalnica. In kar rinejo in rinejo, zagotovo se bo iz tega nekaj tudi izcimilo. Če ne tokrat pa novembra, ko bo spet akcija gor …