V Sloveniji imamo ogromno reševalcev. V različnih službah. Za različne namene. Najjači so itak gasilci. Jamarje pogosto spregledajo, ker gremo pod zemljo in nas nihče ne vidi. In so takšne državne vaje v bistvu super, da se pokažemo. Pa preverimo, kako posamezne službe, ki so vsaka zase vrhunske, sodelujemo med sabo.
Jamarska reševalna naj bi z vrha stavbe na tla spravila poškodovanca po nagnjeni tirolki, na stavbo naj bi nas pa gasilci spravili. Ki naj bi lestve prislonili, eden od nas bi moral pa po njih gor. Na kavici, ko smo čakali na začetek vaje, so se te naloge, torej plezanja po gasilski lestvi, vsi otepali ko hudič križa. In sem jaz dvignil roko, se mi po lestvah plezati ni zdelo nič posebnega. Šele potem, ko so si ostali oddahnili, sem pa malo posumil, da je verjetno kaj kompliciranega. Pa ni bilo. Ko sem odšel do gasilca, da se mu predstavim in o detajlih vprašam, me je skorajda za čelo otipal. Da ne bom nič plezal, da njihove lestve se vozijo. In sem itak na rit od navdušenja padel, ko me je začel dvigati, a toliko malinic pa nisem imel, da bi ga vprašal, če lahko jaz malo tiste jojstike premikam in šofiram. Lojter namreč nisem še nikoli …
Na strehi smo potem Draga spakirali in na tirolko nataknili, v nekaj minutah je že zabinjgljal nad ljudmi globoko pod njim. Nič posebnega, to itak ves čas počnemo, a ljudje so bili navdušeni. Pa gorci tudi, a ko so opazili, da sem pod vrv, ki bi se drugače malo ob pleh na strehi drgnila, nogo podložil, so bili pa zgroženi. Evo, to je pa slaba plat skupnih vaj, vsi vidijo, kaj in kako počnemo. Še dobro, da v jami z nami ni pa nobenega, kako bi jim šele tam čeljusti dol padle … Smo potem pospravili in do našega vozila odskakljali, kjer naj bi nas komandant pohvalil, je imel pa za ene pol ure kritik.
Smo pospravili in se na kofe odpravili, ko smo opazili, da Draga pa ni med nami. So ga naši odložili nekam za kombi, da bo stran od oči (predvsem da bodo oni stran od oči), niso pa opazili, da je tam prostor za triažo. In ga je nek preveč zagret zdravnik označil za hudo poškodovanega in so ga kar v helikopter naložili ter odpeljali. Smo morali še v vojašnico ponj skočiti …
Na poti do kave smo malo pofirbcali še pri policistih, sta se dva ravno nekaj na blazinah premetavala in kazala tehnike, kako razorožiti nasilneža. V prvo vrsto se je itak Marko Z. postavil, da bo bolje videl, njegov brat Walter ga ima pa očitno rad. Ker od mene ni hotel vzeti 50 evrov. Sem mu jih ponudil, če brata porine na blazine, ko je policist ravno prostovoljca za premetavanje iskal, pa ni hotel …
Kakor koli, super je bilo, Slovenija ima nešteto visoko usposobljenih ljudi, ki bodo prihiteli do vas, takoj ko jih boste potrebovali! No, na nas boste morali morda par minut počakati, je potrebno tu in tam tudi kakšno kavico v rito vrečt …
