Kjer veter spi

No, pa je prišla, nova knjiga. Meni zelo ljuba, sem jo kar težko čakal, priznam, verjetno zato, ker je tokrat tematika (spet) jamarska.

Pri založbi Miš, kjer so jo izdali, so o njej zapisali:

Mladinski roman Kjer veter spi  je polnokrvna pustolovka, ki se zvečine dogaja v jami, torej v okolju, ki ga Šinigoj kot vrhunski jamar in jamarski reševalec pozna kot lasten žep. Posledično so opisi izjemno prepričljivi, prav tako pa tudi vse dogajanje, povezano z iskanjem in reševanjem pogrešanih oseb. Kjer veter spi je zares napeta in tudi kompozicijsko razgibana knjiga, v kateri se srečata dve liniji – v eni gre bralec po sledeh pogrešane osebe, za katero sumijo, da je padla v jamo, v drugi sledimo fantu in dekletu, ki si v nepremišljeni mladostni razigranosti hočeta privoščiti pustolovščino, a se ta kmalu prevesi v boj za preživetje. Obe liniji povezuje Jamarska reševalna služba, katere delovanje Šinigoj kot operativni jamarski reševalec zelo dobro pozna in vse do zadnje strani bralec zadržuje dih, ne vedoč, kako se bo zadeva razpletla … Roman za najstnike, ki bo brez dvoma v (svoje) globine zmamil tudi odraslega bralca, pa če o jamarstvu kaj ve ali ne. Vsekakor mu bo, ko bo knjigo prebral, jasno tudi to, kaj mnoge ljudi žene pod zemljo in s kakšnimi nevarnostmi se (lahko) srečajo v slovenskem podzemlju!

Danes smo jo v Ljubljani predstavili strokovni javnosti, je bilo okej, malo sem jih nasmejal, prišla pa je tudi že prva kritika. Zlatega Marka Z. ki je knjigo prebral še v rokopisu. Se je iz Bolgarije (ki je v EU) z avtobusom peljal domov v Slovenijo (ki je tudi v EU) prek Srbije (ki ni v EU) in je potreboval nekaj za zamotiti se, ker je bil takrat prisiljen FB izklopiti (je z Gorenjske, saj veste).

No, takole mi je solze ganjenosti pričaral v oči:

Naj vam nekaj zaupam! Predno sem Šinija spoznal, sem bral samo Mikijev Zabavnik, pa Miki Mustra pa Omamo. Čeprav vsi vemo, da se Omame pač ni bralo. Pa pustimo to! No, potem pa spoznam Damijana, najbolj znanega pisatelja v njegovi ulici in ker se spodobi, da pač človeka spoznaš še po drugi plati, vzameš kako njegovo knjigo v roke. Priznam, prva napaka – vzamem v roke Očkov kotiček! OMB (to je poslovenjen OMG 😱) pa ta človek ni normalen! Še dobro, da poznam pisateljevo svobodo, ampak sem se kar bal, da je tu ni bilo. 🤨 Vredu, spoznam njegove otroke in so kar dobro izpadli. Se pravi, da ni tako napačen. Potem dobim v roke delo, ki ga je prevajal – Ukulele Jam. Res da je samo prevajal, ampak top šit prevod! Potem še un Naboj, pa končno nekaj zame – Jamarski dnevnik. Že tukaj smo jamarji crkavali od smeha, ker … pač ker si zadeve predstavljaš. V glavnem sem pa vesel, da ni v našem klubu. 😂 No, in končno dobim … kupim! 😉 po mojem mišljenju njegovo vrhunsko delo – Iskanje Eve. Mladinska zadeva, ampak ker sem bolj mlad po srcu, sem užival v vsaki strani knjige. Redka knjiga, ko nisem odšteval, koliko strani še do konca. 😆 No, in od dne, ko sem odložil Evo, sem čakal na tole zadevo! Priznam, da sem imel priložnost že prelistati zadevo. Knjige še ne, jo moram (zopet) kupiti 😞… 😝 … V glavnem – branje, ki te potegne. Pritegne. Če si jamar, se boš prestavil v knjigo. Če nisi jamar, boš vedel kaj počnejo (in kaj ne!) jamarji. Ko sem bral, sem na vsaki drugi strani “navijal” za drugega. Vsi akterji so me prepričali, šel sem se detektiva … Ampak na koncu me je izkušen pisatelj nasamaril! Knjiga, ki ne sme manjkati na domači knjižni polici. Ste brali Jezero? No, ta je še boljša, ker je notri en … no, osebek, k je še za povrhu lepši od Kavace! 😂

Kot pravi Gurenc, sem jo že naročil! Sedaj pa samo upam, da me bo avtor vsaj povabil na kavico in v moj izvod knjige zapisal posvetilo ali pa vsaj podpis!

Damijan, hvala za še eno knjigo! Sedaj imam pa več tvojih kot od Đemija Oliverja …

 

Napiši mnenje