Manj feminizma

Danes smo imeli vajo JRS v Kačni. Iznos poškodovanega (večinoma na roke) iz Logaškega rova (večinoma horizontalnega) in izvlek iz nekaj čez 200 m globokega direktnega brezna. Mi malo vitamina D manjka in sem se javil za zgornjo ekipo. Sonce je pržilo do nezavesti, da sem jamarski kombinezon kmalu slekel, a je bilo vseeno vroče. Še posebej potem, ko sem se zapeljal po napeti prečnici in iskal najbolj primerno mesto za direkten spust. Da se vrv ne bi nič drgnila ob skale pa to, ko bi z motornim vitlom dvigovali nosila s spremljevalcem!

So me spustili do dna brezna in je bilo kar psihično napeto. Stokrat rajši bi se spuščal sam, ko imaš vsaj približno kontrolo. No, mislim, saj sem jo imel tudi tokrat, prek radijske postaje, a vseeno. Ko bingljaš nad več ko 200 m globokim breznom in te počasi spuščajo vanj, kar stiska, ne bom nič tajil!

Na strah sem pozabil le, ko sem med spuščanjem srečal Katota, ki se je spuščal sam in sem dobil malo veselja za drkati ga, ker se je on spuščal na svoj pogon, jaz pa na tujega. Se ni kaj dosti sekiral …

Smer sem dobro izbral, saj se vrv nikjer ni preveč drgnila in tudi ven so me potegnili brez težav. Je bilo pa med dviganjem malo manj tesnobe in več užitka, ko tako brez muke lepo napreduješ proti površju …

Smo potem napravili dva izvleka poškodovanca v nosilih s spremljevalcem, enkrat je bila v nosilih Katja in, kakopak, saj drugače sploh ne more biti, pokvaril se je motorni vitel! Na srečo smo imeli dva in smo samo zamenjali, da smo bogico ven potegnili …

Na koncu smo ven potegnili še Maksa, ki je imel na sebi pripetih milijon transportk z opremo, ker motorni vitel lažje potegne kot reševalci na žgance, po okusnem kosilu, ki nam ga je kar na kraju samem scmaril Anžič, smo imeli pa še analizo.

Sam vrhovni komandant je parkrat poudaril, da je z vajo zelo zadovoljen in nobenega ampaka ni bilo, ampak je priletel pa iz nepričakovanih smeri. Ema, ki je bila kot zdravnica enkrat spremljevalka nosil, je poudarila, da reševalci žensk reševalk ne smemo šparati in je tako rekoč zahtevala manj feminizma v JRS, kar je Anžič takoj zelo dobro slišal in sem ga kar videl, komu bo naslednjič kuhalnico v roke porinil! Potem je pa še par napakic našla, ko je bila ravno pri besedi in se je k Roku obrnila, ki je bil v nosilih. Naj še on kaj pove. Naš zlati roki je bil pa redkobeseden, le toliko je iz sebe spravil, da je na trenutke v nosilih komfort res trpel …

Na koncu se je pa še Jokl Benkotu za novo čelado zahvalil. In mi nič ni bilo jasno, ker bi moralo biti obratno, danes je praznoval rojstni dan šef JZS in če bi kdo moral dobiti čelado, bi jo moral on. Ne pa je dati. A se je kmalu razjasnilo, da je Benko, ki je, kakor sem rekel, že gospod, malo v letih, z avtom med obračanjem povozil Joklovo transportko, v kateri je bila tudi čelada. Ki, ko je prvič zapeljal čeznjo, še ni počepnila, ko jo je spohal še na rikverc, pa je. Kaj pa Benko ve, da ko začne avto skakat, da mora ustaviti in preveriti situacijo …

Brez poškodb torej ni šlo, a če potegnemo črto, ni bil zadovoljen samo vrhovni komandant …