Nelahko delo

Jamarji pogosto čistimo onesnažene oz zasmetene jame, a tokratna tridnevna akcija je bila, vsaj zame, zelo drugačna! Ko je naša članica pri iskanju novih jam v nekem breznu v Kočevskem Rogu v dokaj plitvem breznu našla nekaj človeških okostij, je seveda poklicala policijo, ki pa je ugotovila, da gre za za človeške ostanke iz polpretekle zgodovine in poklicala arheologe. Ti so pa spet nas, da smo jim jih pomagali dvigniti na površje. Kar tri dni smo krepko krepko garali, na vsaki akciji nas je bilo krepko prek deset, plus nekaj manj arheologov in antropologinja na površju.

Občutki, ko prvič spravljaš človeške kosti v vreče za dvig na površje, niso lepi! Pa potem nekako malo pozabiš, s čim se ukvarjaš in samo delaš, poskusiš misliti na kaj drugega. Pa kar gre, dokler ne naletiš na celo lobanjo ali kakšen oseben predmet, recimo prstan ali stekleno oko! Najbolj me je pretreslo, ko sem v vrečo za “ostale” najdbe pospravil povsem preperel čevelj, pa so iz njega popadale majhne kosti …

Po nekaj urah v hladni jami se prileže menjava in potem delaš malo na soncu in ne neposredno s kostmi, pa malo pozabiš in potem kljub vsemu lahko poješ kosilo, ki so ga prinesle kolegice. Si misliš, da ne boš imel apetita, a ko v 12 urah garanja premečeš na tone kamenja in zemlje, hrana paše!

Drugi dan je kosilo prinesla sama gospa predsednikova, je skuhala obaro in nam jo postregla v pravih krožnikih. Kar nas je presenetilo, po navadi jemo iz plastike. Sem posumil, da so bili krožniki predsednikova dota, ki jo je prinesel v zakon, pa je gospa predsednikova nemudoma protestirala – da edino, kar je v zakon prinesel, so bile žametne hlače in dve karirasti flanelasti srajci! In se je predsedniku kar milo storilo ob omembi žametnih hlač, se je celo barve spomnil – zelene so bile menda …

Za kakšne nočne more potem zvečer ni bilo časa, sem po dolgem času v posteljo zaradi utrujenosti samo padel in v hipu zaspal, kar se mi ne dogaja pogosto. Zadnji dan je bilo pa še bolj pestro, smo v jami našli še šest neeksplodiranih ročnih granat in je seveda prišla enota za neesplodirana ubojna sredstva ter naš zlati Klemi z njimi, da smo zadeve dvignili iz jame (tokrat sem bil v vlogi JRS) in so jih nedaleč proč uničili …

Ja, antropologinja je na koncu povedala, da smo poleg ton kamenja in zemlje na površje spravili ostanke najmanj 250 ljudi! Se mi je kar naenkrat zazdelo čiščenje jam, onesnaženih z odpadki, kar mi je po navadi najbolj dvignilo pritisk, povsem lahko in enostavno delo …