Drva

Hja, zima je huda, indijanci že dva meseca drva pripravljajo, jaz sem pa danes dobil drugo pošiljko letošnjih drv. In sem napravil klasično začetniško napako – včeraj sem vsem povedal, da bom danes potreboval pridne roke. Ker vsi moji prijatelji dobro vedo, da vzamem tudi tiste, ki imajo eno levo in drugo leseno, so seveda nekam pomrknili. V globoko ilegalo takorekoč! Le Klemi se je prijavil, pa še to samo zato, ker ga je Suki povabil na štihanje vrta in je med dvema grozotama izbral manjšo. Poklical sem še Krstota, ki ima traktor, in poklical sem Kruha, ki ima drva. Je bil sicer na Trški gori z lepimi dekleti in je fotografiral lepo vreme, a biznis je le biznis in je prišel. Krsto je prihitel z ogromnim traktorjem, ki je še prav prijetno dišal po kravjem dreku, saj je malo prej še nadlegoval okoličane s špricanjem, s sabo je prinesel tudi delovno obleko za Klemija. Ki je na delo prišel kakor na ohcet, ves nov. Ko si je kombinezon navlekel nase, je bilo delo takoj lažje, saj mu je Krsto prinesel poletni model z odrezanimi hlačnicami, a podarjenemu oblačilu pač ne gledaš v hlačnice. Naložili smo ajncvajdraj, kakor bi rekel Siki in se odpeljali proti moji hiši. Vozil sem zadnji v koloni, ker Krsto nima luči na prikolici, pa tablice tudi ne, kar mi je celo odgovarjalo, saj jaz pa prve tablice nimam in sva se kar lepo dopolnila. Tudi zložili smo skoraj ajncvajdraj, le Klemi se je malo pootročil in na vsak način želel, da si polena mečemo, ne podajamo iz rok v roke, ker se mu ni dalo sprehajati. Sprehajati smo se morali pa zato, ker nas je bilo premalo. Premalo nas je bilo pa zato, ker so imeli vsi izklopljene telefone ali se niso javili ali pa so morali nujno nekam oditi. Zmagovalec je bil seveda Šventi, ki se je mirno zlagal, da mora v Maribor. Sem mu zagrozil, da bom prišel preverit in sem prepričan, da je v Štajersko prestolnico odšel en dan bolj zgodaj kakor je načrtoval. Da mu le ne bi bilo treba priti k meni. Saj ga po svoje razumem, ker za jesti nisem nič pripravil, soproga je šla pa v gledališče. Spili smo torej le kavo in nekaj piv. Potem smo z Ladkotom spremljali Krstota domov (saj veste, nima luči!), ki je samo parkiral traktor, vzel nekaj suhih klobas in smo odbrzeli v hosto (njegovo, da ne bo pomote!). Še malo Ladkota stestirat po blatnih poteh, zdaj ko je sneg že izginil. A ker še ni bilo dovolj fizkulture z drvmi, se je Klemi, ki je šofiral, tako nagravžno zakopal, da smo se ven kopali vsaj dve uri, on pa je mirno sedel v vozilu, kadil in poslušal glasbo. Zakaj je sedel v vozilu, medtem ko smo mi dvigovali vozilce, podlagali, kopali …? Ker je bil še vedno oblečen kot za na ohcet in se ne spodobi takšen strašiti po hosti …

Ko sem se pripeljal domov, se mi je pa še Luka zahvalil, da sem ga klical ravno tedaj, ko ga ni bilo pri telefonu, čeprav bi mi prišel zagotovo rade volje pomagat z obema rokama, pa U. se je oglasila, ki je včeraj tudi svoje rokice ponujala, a je zažurala in sem jo ob 15. uri dvignil iz postelje. Naj niti ne omenjal, kakšen glas je imela!

P.S.

Pred leti sem bil z očetom na obisku pri njegovem prijatelju in ko smo ravno kofetkali, je noter prišel nek njegov znanec in ga vprašal, če bi mu prišel takrat in takrat pomagat, zidal je hišo. In je ta očetov prijatelj izginil v sosednji sobi in ga nekaj časa ni bilo, nazaj pa je prišel z veliko fotografijo, na kateri je bila v gasilski pozi skupina ljudi.

“Poišči se tle gor,” mu je rekel.

Človek je gledal in iskal in na koncu povedal, da ga na fotki ni.

“No, tle so pofotkani vsi, ki so pomagali, ko sem jaz hišo delal,” je bil kratek in jasen očetov prijatelj.

Moram povedati, da sem tudi jaz naročil fotografa za moje spravilo drv?! 🙂