Dobro se z dobrim poplača …

oldhorse

Pred časom smo trije možaki (Klemi, Švent in jaz) krenili na Bivak I, zgodaj zjutraj, kakor se za visokogorske odprave spodobi. To pomeni, da smo avto parkirali malo od Kranjske gore že pred 11. uro dopoldne. Iz avta smo zmetali vso kramo, ki jo človek potrebuje v zimskem in zasneženem brezpotju in ko sva si možaka končno po moško prižgala čik in se zagledala v visoke višave, ki so nas čakale, preden bi si na uboge hrbte oprtali tisto nečloveško pezo, je Švent začel z nekakšnem kungfujem in odganjanjem komarjev hkrati. Na najine zgrožene in deloma celo prestrašene poglede je skorajda užaljeno pripomnil, da je strečing nujno potrebna zadeva pred kakršnimi koli napori in je surlo zaradi najinega posmehovanja vlekel še visoko nad dva tisoč metrov. Še bolj je bil užaljen, ker sva midva s Klemijem, ko smo seveda zašli oziroma nismo našli prehoda do bivaka, predlagala, da bivakiramo kar tam, v snežni luknji in se potem podnevi lažje orientiramo za nadaljni vzpon, on je pa silil dol in sva ga spet zezala, da je premalo kungfuiral in komarje odganjal, preden je začel z matrom, višek pa je seveda bil, ko smo že v skoraj rani zori spet prikolovratili do avta in sva s Klemijem po moško se vrgla v sneg in enga pricinila, on spet začel s tistim hokusom pokusom in mambotom džambotom. Sva se mislila kar u hlače poscat od smeha, kakšen softič da je pa to, a se ni dal. OK, surlo je zategnil do Pakistana in še malo naprej, a naju je vseeno prepričeval na debelo, da strečing je potreben in bog in basta, čeprav smo šli dol pravzaprav zaradi njega!

img_0939_resize img_0984_resize img_0944_resize img_0949_resize img_0955_resize img_0963_resize img_0973_resize img_0974_resize img_0983_resize

To je bilo decembra lani, enkrat že letos pa je prišel Švent na kofetek in je gledal moj drog za dvigovanje in razlagal, kolikokrat več se zihr dvigne kot jaz, ker je še mlad in zdravo živi pa to in sem se razjezil in naredil šest dvigov in ga izzval, naj zadevo ponovi. Pa se mu najprej kakor ni dalo, ko pa sem kar vztrajal, se je vdal, stopil pod drog in začel, ja, ne boste verjeli – s strečingom! Evo, to je sodu izbilo dno in res je malo manjkalo, pa bi hlače pomočil od smeha. Od dvigov seveda ni bilo nič, je bil spet Užaljena princeska in se je celo parim kofetkom z mano izognil, dokler me zadnjič ni zadel njegov SMS: Mim sem se peljal in si mi cist prevec polepsal dan hehehe! 🙂

Zakaj sem mu polepšal dan? Ker sem šel smučat in nisem naredil strečinga in me je tako v križu zasekalo, da že cel teden hodim zvit kot svinjski rep, bolečine pa takšne, da jih nikomur ne privoščim. Ko sem danes končno obiskal zdravnika, mi je prednost odstopila kakšnih osemdeset pomladi mlada mamka, rekoč, da bo ona lažje počakala!