Groza

Danes se je Fife zaključil in dasiravno (še) ne gre za festival s presežki, je bil obisk dober in so se ljudje zabavali, predvsem pa sem užival ob današnjem ogledu Virčeve TV drame, še bolj pa seveda ob ogledu Sfinge. Ki so jo posneli skoraj diverzantsko, ljubiteljsko, z žulji na rokah in nogah in ki govori o velikem alpinističnem dosežku slovenskih alpinistov, ki sodijo v SVETOVNI vrh! In so ti alpinisti seveda prišli malo prej in smo malce kofetkali in pivičkali in so se mi od strahospoštovanja kar malce roke tresle, res, potem sem jih pa malo pred projekcijo še na Loko na večerjo peljal. In sem kar ponosno stopal med njimi, nič ne tajim, kot petelin sem hodil napihnjen med Gregorjem Kresalom in Tinetom Marenčetom in sem se še bolj napihnil, ko sem videl, da natakar, ki je hodil proti nam, da vzame naročilo, ve, komu bo stregel. Ja, jebemuvraga, če spadaš v svetovno špico, pa čeprav “le” alpinistično, si zvezdnik, sem si mislil, ljudje te prepoznavajo in ti čestitajo, ker vedo, koliko odrekanja in koliko treninga in koliko nečloveških naporov je potrebno, da tako streniraš svoje telo in res sem bil ponosen, da sedim med dvema takšnima primerkoma in se mi je kar malo milo storilo, ko je natakar pristopil do nas z nasmehom in sem se že pripravil, da se sončin v njuni slavi, čeprav sta, skormna kot sta, sedela tam povsem nonšalantno in sploh nista opazila natakarjevega namena, kar ju je še povečalo v mojih očeh, potem pa je človek končno pristopil, s širokim nasmehom (alpinista še vedno nista niti slutila, da ju je njuna slava prehitela celo v Novo mesto!) in mi čestital. OK, saj če mene vprašate, sem si zaslužil čestitko, takšna dva človeka v Novo mesto pripeljati, ja, to si zasluži čestitke. Potem je dodal, da Očkov kotiček je pa res carska knjiga in da je užival od prve do zadnje črke in sem se malo zmedel in ko je še kar hvalil, sem se zmedel še bolj in še zase večerjo naročil, čeprav sem si zabičal, da par dni ne smem preveč jest, da bo podpopkovni žulj malo splahnel in se bom lahko tudi v kakšno ožino v jami lahko spet zavlekel in smo pojedli in sta me malo spod čela gledala, alpinista, meni pa nerodno, še bolj pa potem, ko nas je človek še ob izhodu pričakal in pohvalil še film, narejen po mojem scenariju. Dobro, saj ne rečem, godi pohvala, je to priznanje, tle ni kej, ampak ko imaš ob sebi dva takšna človeka, kot sem ju imel jaz …

Kam spadam, sem pa videl potem danes, ko si je moderatorka Jerneja za Virca nataknila štikle in je bila vsa lepa in elegantna, mene je pa v flip flopih odpravla dan prej …