Ah, ta mladost

Ko sem danes priskakljal v Gogo, sem vstopil v ravno najhujše obsedeno stanje. Skakanje, mahanje z rokicami, zardevanje, malce jeze … Seveda mi ni bilo nič jasno, pravzaprav sem hotel samo vsakdanjo kavico in me kriza in vznemirjenje nista kaj posebno zanimali. Sem se slinil nad kavomatom in vdan v usodo čakal, da Vesna neha razbijati po mobitelu in ji A. neha nabijati po ušesih in z rokami pred nosom prepih delati in sem bil podoben psu, ki je fiksiran na žogico in ga nič drugega ne zanima, a se je moja pozornost razširila malce tudi na zunanje elemente, ko je kavomat končno zapel. Seveda še vedno nisem nič štekal, ker je bilo preveč razburjenja in hkratnega pojasnjevanja, a ko sem se nehal osredotočati na počasi kapljajočo kavo in bolj pozorno prisluhnil, sem razumel, kaj mi dve mladenki pripovedujeta. In me je stvar kljub relativno zgodnji uri začela zanimati, kasneje pa neizmerno zabavati. Namreč, A. je že nekaj časa brez fanta, telo in hormoni pa zahtevajo svoje in se ji je prijateljice Vesna odločila priskočiti na pomoč ter poslala SMS znancu, če bi se morda usmilil A. seksualno, s čimer se je A. ne samo strinjala temveč jo je še močno vzpodbujala. A je naredila klasično napako, ker je zaradi napaljenosti pozabila vprašati, kakšen je ta model, ki naj bi jo odrešil, videti. Vesna je seveda pobrskala po fejbuku in scomprala eno fotko, a očitno model ni bil po A-jinem okusu in je zahtevala prekinitev operacije “jst čm se dol dat”, a ker je Vesna že pritisnila na gumb “send” na mobilcu, panično pritiskanje vseh gumbov v smislu “abort, abort!” pa tud spuljena baterija ni nič pomagalo. Ko jo je znova vstavila, jo je seveda pozdravilo sporočilo o dostavi SMS.  In so imele problem. Jaz pa tudi. Najprej seveda zato, ker sem moral na kofe čakat, potem me pa kofe ni več zanimal temveč sem se ubadal samo še  z mislijo, kje so se takšne potikale, ko sem bil jaz še ledek in frej. A. je bila seveda iskrena in človek ji pač tega ne more zameriti, ko je opisovala svoje muke po Kristusu, takšna mlada in atraktivna, pa smora stradati. Telo in hormoni pa logično zahtevajo svoje. Je pragmatično razložila, da ji sploh ni pomembno, kakšen tip da je za pogovarjat, ker se kakšen teden z njim sploh ne namerava pogovarjati (jep, s polnimi usti je to po moje res malce težje) in da je bila pred kratkim ful blizu temu, da se poteši, a jo je minilo, ko ji je model rekel, da bo počasi moral it, ker ga pride mamica iskat in se je izkazalo, da še sploh nima vozniškega in je celo malo po zaporletnosti dišalo in je rekla, da ona šofirala že ne bo, da rajši vid, da možak šofira, ker ona itak ne bo gledala čez šoferšajbo … Jep, sej pravim, kje za božjo voljo so takšne ble, ko sem jaz še imel dovoljenje za haranje?!

Jaz ji pomagati seveda ne smem (dobro, roko na srce, verjetno tudi zmorem več ne, kdo bi to še sploh vedel!), a ker sem po srcu dober, sem našel način, kako biti vsaj deloma koristen. Sem vzel telefon in ji predlagal, naj se postavi v jebozovno držo (in še kaj ven vrže, sam to pol nismo uresničili, ker konec koncev smo kulturna ustanova pa to). Je to seveda nemudoma storila, da sem napravil par fotografij, ena je kljub mojim zarošenim očalam in leči telefona še celo kar OK uspela. Potem sem si s tresočo rokico odnesel kofe ven na mraz, da se malo skuliram, a kaj, ko je draga A. kmalu prisedla, da se pozanima, če je že kakšen odgovor prišel. In sem bil iskren, kaj sem pa hotel ter priznal, da bo fotka bolj za mojo interno uporabo, ker ko sem malo razmislil, sem seveda doumel, da je nobenemu od mojih prijateljev ne morem poslati (razen enemu, ampak to so že detajli!), ker če jih ne bi kap od vznemirjenja bi pa kakšno ločitev zaprmej zakrivil. In je razumela, saj je samo napalena, ne neumna. Potem sva malo kofetkala in je še povedala, da je imela ful čudnega fanta, da mu je recimo enkrat “cock rinko” kupila, pa je en teden skoraj bežal od nje (kdo jo zdaj v Gogi uporablja, pa ne bom povedal, ker sem diskreten hehe!), ampak tle sem ji malce poskušal oporekati, da bi tud jaz tako reagiral, če bi mi preljuba soproga prinesla nekaj za podaljšat mašinco in bi ful sumnjičav postal, a se ni dala, da to bi bilo dobro tako zanj kakor zanjo in da ne šteka, kaj se je splašil. Sem še par detajlov izvedel in ko mi je enkrat celo malce nerodno postalo in sem odvrnil pogled, sem nehote opazil družbo starejših moških za sosednjo mizo, ki je prej glasno govorila, zdaj so pa umolnili in se na stolih nagnili kot bi bili na barki v viharju, pa vsem je iz kotičkov ust malce slina curela in sem debato prekinil, ker sem itak moral domov z mrzlo vodo se polit.

Saj bi zgodbico tukaj lahko končal, a ker bi bilo takšno priložnost greh ne izkoristiti, sem ji popoldne potem poslal SMS, da mi je Vesna dala njeno številko, da bi mogoče rešil njen problem in če bi kdaj kakšen pivak spila pa to. Še prej sva pa z Vesno malce zgodbe uskladila, jasno. In je ratalo, kaj čm rečt, čeprav kar naenkrat draga A. špila hard to get, ampak počasi popušča. Jep, zabavno je do nezavesti, samo ko bo izvedela, bom fasal, a se splača. Majkemi. In, ja, ne bom objavil njene fotke … 🙂

5 thoughts to “Ah, ta mladost”

  1. Dobr, da mam eno malo “krizico” pa že berem celoten potek vsega tega na tvojem blogu!!!… Pa ne mislt, da bom pozabila, da mi dolguješ za pivo:)

  2. popolnoma jasno je, da si zlagal, ker če se ne bi, bi kot dokaz nalimal sliko!!!!!!

    (… rinke pa podalški… jezus, kaj bo s to našo mladino!)

Comments are closed.