Na Kaninu ni bilo tako zelo mrzlo, da bi morali spati v vesoljskih spalkah, zadrgnjeni do konca, a Hudi je pač imel eno hudo spalko in je zatorej spal v njej, zadrgnjen do konca pa ni bil zaradi mraza. Podnevi je namreč sonce žgalo do nezavesti in ker je gorsko sonce še najbolj nevarno, se je kakor odgovoren možak mazal s kremo. Dobro, pustimo ob strani, da pravi možaki se pa nismo mazali in nas je potem peklo do nezavesti, a takšni pač smo pravi možaki. V gore hodimo ne zaradi razgleda temveč rinemo v luknje. V luknjah smo preživeli kar veliko časa, a je na srečo sonce žgalo, ko smo ven pokukali, da smo dobili potrebno dozo D vitamina. Dobro, pravi možaki smo jo dobili preveč, Hudi, ki je skrben možak in se je mazal, pa jo je dobil ravno prav. In zakaj je torej spal zadrgnjen do konca? Ker pri odhodu ni našel svoje labele, mu jo je posodila hčerkica. Kar ne bi bilo nič narobe, če hčerkica ne bi bila ravno v tistih letih, ko ji je najbolj všeč labela z bleščicami. In ko sem ga med pohajkovanjem po jamah, kjer se pokažejo in izkažejo pravi dedci, ki rinemo v ledene ožine in globočine, že kar malo občudoval, ko je z glavo navzol ležal na snegu in razbijal neko zajebano ožino, sem opazil njegove lepe, bleščeče ustnice. Pa mi ni bilo nič jasno, le malo nelagodno sem se počutil. Malo manj potem kasneje, ko je pojasnil, zakaj je tako nališpan, on pa malo bolj, ko sem ga na to vsakič spomnil. In se je torej zavil v spalko do konca, da so ven kukale samo oči, da jutranji šok ni bil prevelik. Še dobro, da ni s sabo vzel še ženino maskaro, da bi si zaščitil veke, ker potem bi verjetno kar prešaltal v najvišjo in šel spat nekam drugam …
Danes me pa poteksta Tjaša, ki na Kanin odhaja v drugi rundi, da potrebuje podkombinezon in spalko. Ker da jo rado zebe. In mi je kar malo vroče ratalo. Podkombinezon seveda lahko operem in posušim do njenega odhoda, spalke pač ne. Se ne bi posušila. In ker jo uporabljam samo za outdoor aktivnosti in kaj dosti ne perem, si niti predstavljati nisem mogel, da bi ji jo posodil takšno kot je. Saj je bogica ravno v tistih letih, ko lahko kar mimogrede zanosi, pol bi imela pa oba probleme! Sem ji odtekstal, da ji bo podkombinezon zagotovo prevelik, da spalka pa ni bila oprana že najmanj eno leto in naj poskusi od koga drugega in se je strinjala, malo kasneje si je pa nahrbtnik rezervirala, da je njen premajhen. Sem ji ga obljubil, jasno, vmes sem pa še malo razmislil in ji bom še svojo spalko kar noter dal, če bo hotla, ker bo naslednjič, ko bom spet kmalu trapljal kje v gorah, vsaj po babi dišala in mi potem ponoči ne bo tako dolčas … Pa še nogavice ene posebne pohodniške, za katere sem odštel pravo premoženje, sem ji ponudil, sem jih imel samo štiri dni na nogah, o njih bo pa še razmislila …
