Mi streho imamo! Danes smo se že navsezgodaj proti bivaku odpravili, da zabijemo še mankajoče deske in na streho pločevino zmečemo. Saj bi jo menda lahko tudi sami, to menda ni neka vesoljska znanost (zna pa potem zamakati!), a je bolje, če na pomoč pokličeš mojstra, ki je tudi jamar in ima in znanje in orodje in ve, kakšni reveži smo jamarji. In smo poklicali Dareta, ki je rade volje prišel, le jaz sem prišel malo kasneje, ker sem moral še v trgovino po rdeče pivo za mojstra skočiti. Da streha ne bi bila preveč nagnjena in iz vinkla, mojster ne sme biti nikoli preveč žejen! In smo delali po lepem sončku, žagali, zabijali, rezali, krivili … Sem prvič videl, kako se streha s pločevino prekriva in sem zdaj vesel, da nismo sami nabijali, ker bi potem itak morali vsekakor mojstra spet poklicati, le malo dražje bi bilo, ker bi morali vso pločevino na novo kupiti! Vmes smo enepar pavz udarili, ko je Jasna kavo skuhala ali kakšen narezek pripravila, tapravo večerjo smo si na debeli žerjavici privoščili pa šele okoli desetih zvečer, ko je bila večina dela postorjenega. Smo z veseljem pomalicali debele sočne stejke, zakopane v papriko in čebulo in ko me je potem malo pred polnočjo domov grede policist ustavil in odredil preskus z alkostestom, sem bil vesel, da je preverjal z elektronsko napravo, ker če bi mu moral pihniti v nos, sem prepričan, da zdajle vozniškega zagotovo ne bi imel več pri sebi!
