Prebrisano obrisano

Sedimo v najboljši bistriški gostilni, prijetno utrujeni in totalno prenažrti od vseh dobrot, postavljenih pred nas, ki so izginile v naših trebuhih, pijemo kavo in špricerčke, kadimo, uživamo trenutek miru in spokoja. Kaj bi človek želel več, da je srečen?! Nekdo se vrne iz stranišča in pove, da je nekdo od nas totalno zasral stopnice, da se prav blatna sled vidi. Klemi skesano takoj dvigne roke in prizna, da je njemu spodrsnilo zaradi blatnih podplatov in da je s svojim skoraj padcem po stopnicah malce popestril rojstnodnevno zabavo. Pogledam svoje gojzarje in še meni slaba vest udari, da takšen hodim po gostilni, potem pogledam Dejana, ki spokojno sedi in kadi. Brez skrbi na tem svetu! Hlače je imel usrane do riti, a se kaj dosti ni sekiral, dokler ga nisem opozoril na to. Potem se je pa zasekiral. Da kako se bo v svoj povsem nov avto usedel tako zasran, da bodo sedeži takoj umazani in da njegov avto sploh ne bo jamarski, da se je odločil, da bo kar Jasnin temu namenjen, ker je itak že zasran. Prav sekiral se je in nesrečno faco delal ter različne rešitve iskal, dokler po njegovem mnenju najboljše ni našel. Da se bo kar slekel in v gatah od Ticota, kjer sta parkirala in potem nadaljevala s Ticotom, peljal domov do Domžal. Zadovoljen z rešitvijo se je kar po hrbtu potrepljal, jaz pa sem imel kar nekaj pripomb na njegov načrt. Najprej, sem prepričan, da tudi spodnje perilo ni bilo kaj bolj čisto, ker smo cel dan blatarili, najbolj pomemben zadržek je bilo pa vprašanje, kaj bo naredil, če ga policisti ustavijo. Saj verjetno res ni prepovedano v gatah šofirat, a zagotovo bi bilo neprijetno, če bi moral v gatah stati ob policijskem avtomobilu in razlagati, plus postopek bi verjetno kar trajal, preden bi vse zadovoljivo pojasnil. Je spet napravil zaskrbljen in nesrečen obraz in kako bo svoj novi avto zasral, ki sploh ne bo namenjen jamarskemu blatu, a na srečo več glav več ve in smo hitro našli rešitev za njegovo težavo. Da naj se, ko se bo vozil s Ticotovim avtomobilom, počasi drgne ob njegov sedež in se bo do Ljubljane zagotovo že toliko očistil, da bo skoraj čist sedel v svoj novi avto. Se je sreča spet zarisala na njegovem obrazu in je komaj čakal, da se odpeljejo, sem pa prepričan, da tudi njegovo vozilo ne bo večno čisto. Ker slej ko prej se bo z njim odpeljal do jame, če ne bo druge možnosti in ko bo enkrat nedolžnost odšla k vragu, bo tudi njegovo vozilo postalo čisto navadno jamarsko vozilo. Usrano, torej …

seat