Pred davnimi leti je znanec na poklicni šoli v Ljubljani nadomeščal učitelja za slovenski jezik. V bistvu se je dolgočasil, ker poklicneži nekako niso dosegali njegovega intelektualnega nijvoja in se jim je pravzaprav sladko žvižgalo za njegova predavanja, pa naj se je še tako trudil. Nekako niso razumeli, da materni jezik je pomemben, pa čeprav si na poklicni šoli in po nekaj dneh naprezanja prepričati jih v nasprotno je enostavno popustil. Saj veste, v smislu pametnejši popušča … In ko se je nehal truditi in je le plaval s tokom, se je začel na smrt dolgočasiti. Nobenega izziva pa to. In ko se začne človek dolgočasiti, saj veste, postane hudičevo orodje. Vsaj tako pravijo. Pa je postal malo zloben, je napravil majhen eksperiment. Kasneje je sicer razlagal, da ga je zares zanimalo, a kdo bi vedel, kaj je res. Po učnem načrtu je na spored prišel šolski spis. Bodočim mesarjem je po zakonu moral dati dve temi, da si je zagotovil, da bodo vsi pisali o tem, kar je on želel brati, pa je za eno temo postavil nek težak naslov (recimo Vpliv španske romantike na zgodnje pisanje dr. Franceta Prešerna), za katerega je vedel, da ga učenci, ki jim izboren slovenski jezik ni bil glavna prioriteta pri študiju, tudi od daleč ne bodo zagrabili, druga tema pa je imela bodočim mesarjem bolj prijazno temo in naslov. Postal bom mesar, klal bom živali …
Kaj vse so pisali, se ne spomnim (ga bom ob priliki pobaral, če še ima to kje spravljeno), zagotovo pa je bilo nadvse zanimivo branje.
Pred dokaj podobno dilemo in izbiro se je pa nehote znašla tudi Jerneja, ki mi je danes poslala sporočilo, če jo v nedeljo peljem v kakšno jamo, njej in njenim plezalnim sposobnostim primerno. In itak da sem ji nemudoma odgovoril, da jo z veseljem vzamem s sabo, a da smo že dogovorjeni za v soboto. Če lahko opravke iz sobote, zaradi katerih je preferirala nedeljo, prestavi. A jih ni mogla, ker bodo v soboto pri njih doma celo dvema prascema življenje vzeli, kar pomeni čisto vaško veselico in kup ljudi, ki bi si le stežka vsi v koledarju spremembe naredili samo zato, da bi šla deklica lahko v jamo. Pa četudi bi jih lahko, nekako prav iskreno dvomim, da bi jih želeli ali hoteli! In je tukaj seveda mimogrede dilema – v jamo, kar je težko in naporno, ali dva prasca malo z nožem pošpikat, kar ni ne vem kakšen kunšt, zna biti pa celo zabavno, če mesar pride malo nažgan, recimo … Ne vem, kaj bo ubožica izbrala in ne vem, če je izbira lahka ali ne, imam pa močan občutek, da bomo šli v soboto v jamo sami dedci …
