Saj v bistvu se mi niti ni ljubilo pisati o današnji vaji, a ker je Grdin ravno enkrat za spremembo fotke nemudoma poslal, pa moram. Škoda ne deliti lepih fotk …
Redna vaja reševalnega centra Novo mesto, a ker so naslednji vikend že izpiti za jamarje reševalce in jamarje reševalce pripravnike, sem zaprosil našo šefico, če se nam še oni lahko pridružijo, kajti čas tako hitro teče, da do prejšnjega tedna sploh niso vedeli, da bodo že morali pokazati, kaj smo jih naučili. In so priskakljali, skoraj vsi, kakopak, še na hitro malo ponoviti. So bili pridni, na dvojno tirolko smo nosila vlekli iz ne preglobokega brezna in jih je bilo lepo gledati, tudi Erika, ki je splezal na drevo in se delal, da dela, ko je pa mislil, da ga nihče ne gleda, je pa sendviče mlatil. Smo napravili kar tri izvleke, da so se ekipe malo premešale po manevrih, najbolj so stokali, ko sem se v nosila ulegel jaz. Saj mojih 90 kg jih menda ni motilo, plus teža nosil, opreme pri nosilih in kovačije tudi ne, karakter imam menda težak …
Je kar fascinantno, kako hitro se iz “navadnih” jamarjev naredijo reševalci, me v nosilih ni bilo nič strah!
Na analizi, ko smo vse pospravili, sta me pa inštruktorja Dejan in Erki presenetila. Erki zato, ker ni ko ponavadi popisal za ene 7 strani napak, jih je dobrohotno le za dve tretjini strani naštel, Dejan se je pa sploh osredotočil na pohvale in je kritike samo prešprintal. In zdaj ne vem, kaj se dogaja – ko sem jaz pri njiju delal izpit, smo dva dni dlje na analizi ostali, da smo se čez vse prebili! Ja, pomehkužila sta se po moje …
Pa dva plusa velika sem danes v svojo beležko zapisal – enega Tičarju, ki je včeraj jamo opremil in mi v končni dvorani kofe pustil, drugega pa Tončki, drugega Tičarja soprogi, ki mi je prek svojega moža sendvič poslala. Ma saj vem, da ga je tako dobrega naredila in poslala samo zato, ker ve, koliko njen soprog “zna”, samo ko sveže kumarice hrustajo med zobmi in se bržola topi na jeziku, človek enostavno pač mora zapisati plus, tle ni kej …
Ja, menda so bile tudi nekakšne volitve pri nas in so prek FB spraševali, če smo svojo dolžnost opravili. Smo jo, lahko ponosno povem, da s to vajo smo še malce bolj pripravljeni, če in ko nas pokličejo na pomoč …
