Danes se je čistilo Slovenijo, da naredimo prostor za novo svinjanje. Spanca je bilo bolj malo, dan prej smo Cinka fotkali, ob osmih zjutraj smo bili pa že pri Mali vratnici nad Mirno pečjo. Ni zelo onesnažena, par deset avtomobilskih gum, kar nekaj deset večjih odsluženih gospodinjskih aparatov, od peči do štedilnikov, nekaj sodov, moped, nekaj avtomobilskih delov, še več kravjih lobanj … Na srečo pa nič frišnega, gre za stare odpadke, na novo ne svinjajo.
In ker se je ravno spet čistilo, smo še jamarji v roke pljunili. So poleg članov novomeškega jamarskega kluba priskakljali še Krkaši v številni zasedbi (a tokrat Žan ni prinesel Petrolovega kofeta, je namreč moj inštruktorski podpis, da lahko postane jamar, že dobil) in Brežiški v malo manjši. V bistvi je le Jure prišel pohvalit se z novo jamarsko lučko, s kateri bi si v kakšni revnejši afriški državi vsaj dve družini lahko hišo zgradili.
Ker jama ni zelo onesnažena in nas je bilo kar veliko in ker je Tom pridivjal s svojim IMT traktorčkom z vitlom, se kaj dosti nismo matrali. No, kakor kdo, sam sem bil pameten in sem predlagal način iznosa odpadkov s premičnim odmikom in ker sem bil pameten, sem pač tisti premični odmik premikal. Kar je pomenilo, da sem ves čas bingljal tam in premikal, drugi so pa delali le, ko je Grdin prišel mimo s fotoaparatom. Pa ko je drona v zrak poslal, da je snemal, so tudi kakor delali, a so tako izkušeni, da so takoj prst v popek porinili in ga začeli vrteti, ko je bil dron tako visoko, da ni več detajlov lovil. Ker brez veze energije pač ne gre izgubljati …
Najbolj priden za poziranje je bil gospod Grah, ki je bil tam edini po službeni dolžnosti in torej edini plačan in je potreboval dokaz za šefa, da je res delal in je imel, ko se je fotkalo, vedno v rokah najtežji odpadek. Saj odnesel ga do zabojnika potem ni, a na fotkah bo zagotovo največji garač!
Dobro, malo se hecam, smo vsi delali na polno in ker smo bili pridni, smo zabojnik s predvsem kosovnimi odpadki kmalu napolnili, jamo pa očistili. Sem potem v jamo spustil Remihov podmladek, ju je ata kar dol čakal, za dobro vago smo jim pa še kakšnih 13 kg vnučka našega predsednika poslali, da so malo podzemni svet raziskovali. Mi smo pa medtem še par gum navezali spet na vitel in jih v jamo spustili, ker so televizijci malo zamudili in so hoteli akcijo vseeno posneti … Smo jih dvignili spet ven, kakopak!
Na koncu smo kot zadnjo smet ven potegnili tudi nemško pornografsko VHS kaseto. Če kakšen mlajši to bere, itak ne bo vedel, kaj to sploh je, starejši pa imajo te zadeve še vedno kje na podstrešjih ali kleteh spravljene. Verjetno jo je pred leti v jamo zabrisala kakšna zaskrbljena mama, ki se je bala, da bo njen sin oslepel ali da mu bodo po dlaneh zrasle dlake …
Smo končali že okoli treh in najbolj pridni smo se zatorej še v gostilni v Mirni peči ustavili. Na kavici in pivih. In ko je lastnik izvedel, da smo jamo očistili, nam je pice ponudil (na njegov račun!), a smo s težkim srcem odklonili, ker smo si že gor hrenovke spekli, ki so od DJT ja ostale! Otroka tudi nista hotela niti sladoleda zastonjkarskega v zahvalo, ker smo se gor tudi napolitank, ki so od DJTja ostale, napokali …
Sta pa vzela reklamne balončke (tudi njun ata ga je vzel, ker je mislil, da bo druge vrste balonček dobil) in so jih seveda takojci napihnili in seveda je ravno Mitjatu spustil in zletel na cesto. Saj, če je jamo očistil, lahko vsaj malo pa po ulici svinja, mar ne?!
Na koncu smo še kombi oprali v samopostrežni pralnici (no, Žeki ga je, ampak evro je pa Grdin prispeval!) in odšli domov zadovoljni. Namreč, Mala vratnica je zdaj spet čista in ko se spustiš vanjo, je takšna, kakršna mora biti. Pa sploh ni bilo potrebno veliko, le nekaj deset bumbarjev, ki imajo preveč časa in se zabavajo, ko iz jame vlečejo nesnago …
