Ni hotel iti zlepa

Zadnjič sem moral v Ljubljano in sem vzel družinski avto, na katerem imamo vinjeto, predraga soproga, ki je imela naročeno masažo, pa se je bila primorana vsesti v mojega jamarskega Fiatka. In me je, ko je sedla v zverinico, kakopak poklicala. Da kje je vzvratna prestava. Sem moral pomisliti in verjetno nisem iz prve zadel, vsaj sodeč po zvokih brušenja kovinskih kolesc v menjalniku ne. Sem se šele naknadno spomnil, da moraš pedalko za sklopko do konca pritisniti, ker je nekaj sklopka slaba in ko je dala sedež še bolj naprej, je lahko dovolj močno pritisnila, da je lahko odpeljala spred hiše. In je že med vzvratno vožnjo z dvorišča ugotovila, da je verjetno servo volan nekaj pokvarjen, da se volan ful težko obrača. Sem ji pojasnil, da Fiat pač ni Volvo in je volan malo bolj športen, da ko smo pa že pri športnosti, naj ga ne pritiska kakor družinsko vozilo, ki ga je vajena, ker so tudi zavore malce bolj stare. Oziroma, če ga bo že pritiskala, naj začne na zavoro pritiskati malo prej kakor ponavadi, če se hoče dovolj zgodaj zaustaviti!

Je povedala, da bo previdno vozila, ker tudi lučka za zračno blazino sveti in ne bo reskirala karambola pri omejeni varnosti, pa ji nisem imel srca povedati, da moje vozilce zračnega balona sploh nima, da ne bi mislila, da je ne maram, ko jo silim voziti tako nevarno vozilo.

Nekaj se je pritoževala, da kdaj sem nazadnje svinjak spucal, pa sem protestiral, da je kakšen mesec nazaj Remih tepihe stresel, pa ker gre na masažo, je zagotovo oblečena v trenirko in zatorej sploh ni pomembno, ali je vozilo čisto ali ne. Je protestirala, da ona tudi trenirke noče imeti umazane, ker pač ni jamarka. Okej, tukaj moram poudariti, da jaz sem sicer jamar, a da trenirke nimam nobene, toliko pa že gledam, kaj dam nase. No, če bom kdaj na srbsko svatbo povabljen, si bom kupil kakšno s par črtami, do takrat pač ne.

Ko sva bila že na zvezi, je postokala, da mora nastaviti levo zunanje ogledalo, da kje so gumbi, česar pa Fiatek seveda nima. Sm ji priznal, kaj pa sem hotel in ko je stoično rekla, da ga bo pač na roke nastavila, sem ji moral pa tudi priznati, da ga ne bo mogla med vožnjo, ker se levo steklo pač ne da odpreti. Pa da naj se zaradi tega ne sekira, saj kar je za njo, ni pomembno …

Ugotovila je tudi, da z njenim sluhom ni nič narobe, česar se je bala in nas gnjavila s to svojo bojaznijo, da slabše sliši, ker da se izpušna cev zelo dobro sliši (jap, kar je rja luknjo naredila v lonec, je zvok nekako bolj športen!), pa tudi neko ropotanje zadaj. Tisto ropotanje zadaj je nekakšna roka, a je s temi tehničnimi detajli nisem moril, za tisto cviljenje spredaj sem jo pa moral pomiriti, da je to samo nekakšen kolesni ležaj in da ni nevarno, da bi kolo odpadlo!

Ne, radio ne dela, sem ji tudi priznal, oziroma dela samo na en zvočnik, ki pa na začetku malo hrešči. In klima tudi ne dela, morda zato, ker je nima. Dobra plat tega pa je, da poleti pa dela, v kabini vozilca je prijetna tropska klima …

Ko sva potem kofetkala na terasi, je priznala, da sploh ne razume, kako lahko vozim takšen avto in ji seveda nisem mogel razložiti. Bi ji moral pokazati, česar ji pa ne morem, ker ne hodi z mano po hostah, kjer so jame. Remih je recimo navdušen, bi si takojci tudi on takšnega kupil, če se ne bi bal, da bi žena znorela, da kaj si bodo sosedje mislili, da kaj takšnega parkira pred njihovo hišo. Ko sva prvič skupaj do jame zaorala, je kar vriskal od navdušenja, česa je mali Fiatek sposoben, pa ko se po jamarjenju nisva rabila popolnoma preobleči in stuširati, kakor se mora on, če gre z družinskim avtom, se je skoraj zjokal od ganjenosti …

Ampak, ja, vsaka lepa stvar se enkrat konča. Danes je bil Fiatek zadnji dan registriran. Sem ga v petek peljal dr. Stibrotu, da ga čez tehničnega porine, a me je kmalu poklical, koliko bi me koštalo, če naj bi ga spet registriral. Da on sicer lahko določene stvari samo kozmetično, a glede na to, da se moj starejši sin najraje v Fiata usede, tega noče storiti. Zaradi sinove varnosti, ne moje …

Mi je bilo kar malo hudo, priznam in ko je poklical na odpad, da jim bom vozilo pripeljal, sem protestiral, da imam še tri dni. Če drugega ne, bom vsaj rezervoar malo spraznil, sem ravno polno natočil! In sem ga, sva se s kuzlico do Čaganke na kofe odpeljala.

Danes je pa Klemi poklical, ves spočit od dopusta v daljnih krajih, če greva na kofe. Ko pob na desetko, ali kako že! Je prišel do mene, da greva skupaj do odpada, a glej ga vraga, Fiat ni vžgal! Prvič v ne vem koliko letih! Sem ga kresnil s kabli, ko je treba it, je pač treba it!

Na odpadu mi je bilo malo hudo, ko sem se poslavljal, nič ne tajim, a sem kakor sveži vdovec, ki takoj po pogrebu ženitne ponudbe v časopisu poišče, tudi jaz že v prvi gostilni na internet zavil. Kjer lahko avtomobile iščeš tudi po ceni. Sem nastavil najvišjo ceno 300 evrov in zadržaval dih, kaj bo ven prišlo, a ker sem kadilec, sape itak ne morem dolgo zadrževati. Pa je nisem niti rabil, ker itak nič ni prišlo.

Nekaj se bo našlo, ni vrag. Pa prvi dodatek za avto že imam – smo ravno v nedeljo dobili nove nalepke Jamarske reševalne, bom moral malo tudi na barvo gledati, da bo vozilo usklejeno z barvami nalepke …

 

Napiši mnenje