Nočna Čaganka

V četrtek naj bi se pred jamarskimi izpiti tisti, ki bodo izpit za jamarja delali, opremljanje jam učili v Stropnici in drugih malce bolj resnih jamarskih zadev, nova tečajnica Ana bi pa samo gor in dol po poligonu skakala, da jamarske prve korake utrdi. Bi tako dve muhi na en mah, ker sem znan po tem, da šparam z energijo, a ko so vsi resni kandidati za jamarje odpadli, ker so imeli kaj bolj pametnega početi, sem Ani, poln upanja, da bo odpadla tudi ona, poslal vprašanje, če bova kaj bingljala ali ima kaj bolj pametnega početi. V upanju, da bo raje štrikala nogavice za prihajajočo naslednjo zimo, recimo.

Pa so jo jame zagrabile (zadnjič ji verjetno ne bi smel povedati, da je njena rit že po enem obisku jame videti precej bolj čvrsta!) in je odpisala, da komaj čaka. In ker šparam z energijo, kjer le morem, sem ji spet ponudil Čaganko, ker se mi ni ljubilo Stropnice opremljati. A ji seveda nisem mogel napisati, da se mi ne ljubi, le na izbiro sem ji dal, ali Stropnica in nič klobase na koncu, ker ne bo časa, ali pa Čaganka s klobasami. In je izbrala klobase, na srečo …

Malo preden sem odpeketal, se mi je še Remih pridružil, ker je doma postoril, kar je imel za postoriti in je dobil dovolilnico, a smo se pri bivaku dobili šele ob sedmih zvečer. Ker je on že resen kandidat za jamarja, se je odločil, da do bivaka v Severnem rovu skoči malo pokondicirat, z Ano naj pa trenirava v prvem breznu, kar imava za trenirati. Mi je kar toplo postalo pri srcu, ptički počasi zapuščajo gnezdo in že samostojno frčijo v globine brez nadzora, a kaj dosti se razneževati nisem mogel, saj je že nova kokoška v gnezdu …

Remih se je spustil v Čaganko in kmalu izginil, Ana se je z malce bolj gumijastimi nogicami kakor prvič spustila v prvo brezno, jaz sem pa še eno vrv potegnil in jih sledil. Se je videlo, da se zdaj že zaveda, da jamarstvo ni mačji kašelj, veliko bolj počasi ji je šlo. Prvič je bila ko mlad maček, ki spleza na drevo in sploh ne razmišlja, kako bo dol prišel (no, v tem primeru je bilo ravno obratno!), tokrat je veliko dlje premišljala, preden je odpela popkovino. A ker je že bila na dobrih 60 m v Čaganki in še enkrat samo ponoviti pot ne bi imelo pravega smisla, saj se mora še veliko naučiti, sem jo na vrvi malce matral z zadevami, s katerimi se jamar pogosto sreča in sva na dno prvega brezna, ki je globoko kakšnih švoh 25 m, pristala šele po dobri uri. Ji je bilo krepko vroče, meni, ki sem na vzporedni vrvi samo visel ko klobasa, pa malo manj …

Vozel na vrvi sem ji zavezal le malo nad tlemi, da sem jo lahko s tal udobno opazoval, kaj počne in ko je končno pristala na tleh, sem vstal ter se napotil v naslednje brezno, a se je zbunila. Si je vzela čik pavzo, čeprav ne kadi! Mislim, ni kadila, le počivala je …

Na sredini drugega brezna, kjer se smer odcepi v Netopirjevo dvorano, sva pa še prečnico potrenirala. Se torej ni spustila v brezno, ampak se je morala prepeti na drugo vrv in nato splezati malo gor. Kar se samo sliši enostavno, pa ni, če si začetnik. Ana je bila ves čas v akciji, s kupom opreme in zavite vrvi na centralni vponki in kar iz ušes se ji je kadilo, toliko novega je bilo. Ko sva v Netopirjevi malce posedela, da pride do zraka, sem jo pa za nagrado, ker je bila pridna, še do jezera peljal. Ko sem ji pokazal, kam se bova zarinila, je mislila, da se šalim, se ji je zdelo preozko, zato sem šel pred njo, da ji pokažem, da gre, pa od spodaj sem ji laže svetoval, kam naj stopi. Pa moram priznati, da že dolgo nisem bil v Netopirjevi in če bi se spomnil, da je tako ozko in blatno in strmo in dolgo in naporno, bi jo tja raje poslal kdaj drugič. Z drugim inštruktorjem …

Gor je šla pa ona prva, da sem ji v kakšni vertikalni ožini lahko koleno podstavil ali nogo, da se je lahko dvignila, ko sem se v zadnji ožini pa zataknil, ker je dokaj komplicirana, je pa duhovita postala. Meni je švic spod čelade šprical, ona je pa spraševala, če mi vrv prinese ali pa me morda ona ven potegne! V tistem trenutku sem se seveda odločil, da vozla na vrvi v prvi dvorani ne bom podrl, kakor sem sprva nameraval zaradi pozne ure, da je le prav, če prehod preh vozla na vrvi potrenirava tudi gor grede. Da se bom še jaz malo zabaval …

Do vrvi v drugem breznu sem se prvi jaz spustil, da ji pomagam na prečnici, a ko sem prišel do pritrdišča, nisem našel vrvi, po kateri sem se prej dol spuščal! Niti vreče za vrv ni bilo, ki sem jo pripel na vozel, da ne pade pregloboko!

Sem mislil, da se mi že meša, potem sem se pa spomnil, da je Remih verjetno šel ven. Zakaj je pa vrv razopremil, s katere sem Ano nadzoroval, se mi pa tudi sanjalo ni … Sem se prepel na vrv, ki vodi iz brezna in Ani nato dajal navodila, kaj mora storiti in kako, medtem je pa luč z vrha v brezno posvetila. Prijatelj je namreč ravno priplezal do izhoda iz jame, ko je zaslišal glasove in se je vrnil. Ko je dodatno vrv opazil, je namreč mislil, da sem jo pustil zato, da potrenira še pospravljanje vrvi in čez oba vozla je tudi šel z mislijo, da sem mu dal dodaten trening in je mislil, da sva že zunaj!

Ven smo pokukali malo pred polnočjo, potem smo pa še klobase in zrezke v ponev vrgli. Pa nikamor se nam ni mudilo, so še radlerji in pive stekli po grlih, preden smo pospravili, šele malo preden smo v avte sedli pa sta kandidat za jamarja in kandidatka za jamarko pripravnico ugotovila, da imata oba budilki naštimani za pol šestih zjutraj! Sem med vožnjo domov prijatelju predlagal, da podre sedež in eno oddrema in me je že skoraj poslušal, potem sem pa že na polno zaviral in le kakšnih deset cm je manjkalo, pa bi srno zbil. Prav videl sem že Julko, totalno razsuto (in strička v staračkem, od katerega sem jo kupil, ki bi ga konec vzel, če bi jo takšno videl), verjetno pa je bil Remih istih misli, saj je vse do doma potem gledal ko sova … Pa čudil se je, kako malo prometa je na cesti, sva srečala le en avto. Je pozabil, da ob takšni uri normalni ljudje spijo …

Ko sem doma ugasnil računalnik in se v posteljo spravil, me je malo vest pekla, ker je takrat njima ravno budilka zvonila, a ko sem potem okrog pol enajstih prvo kavo na vrtu žulil, sem se tolažil, da sta si pač sama želela nočne Čaganke in da sta v službi sigurno oba uživala, ker sta jo dobila …