Prazen hladilnik

Kot vsako leto me je tudi letos zapustila žena. No, pustila me je doma, na morje je odšla sama, s tamlajšim. Ta čas v letu je bil vedno čas veselja, sem samo na blogu napisal, da sem sam doma, da iščem kompanjone za v jamo in se jih je mimogrede nekaj javilo. Okej, bodimo iskreni, največkrat se je javil Erki in mi je bilo kar všeč, dokler se ni malce naveličal Čaganke in zatrmulil, da enkrat moram pa jaz k njemu priti v Paradano. V nove dele. Sem prišel, odšel pa skoraj gol. Je tako ozko, da sem ti totalno kombinezon strgal. In sem letos zamolčal, da sem sam doma, da Erki ne bi spet povabil!

Sem samo par mailov napisal in takojci dobil par kandidatov za Čaganko, a ko sem začel pakirati robo, me je nekaj zmotilo. Kuzlica mi je prišla pomagat. No, ne pomagat, z repom je veselo migljala, češ, a gremo na izlet?!

Nekje sem se nekaj uštel. Kako sem pa lani in predlani in predpredlani lahko odšel za en teden, pa smo tudi že imeli kosmato bitje pri hiši? Sem malo pomislil, kaj je letos drugače in takojci ugotovil, da en račun za najemnino študentske sobe v Ljubljani več ko lani plačujem in poklical tasrednjega, če bo samo študiral ali tudi kaj domov prišel, da jaz bi šel v jamo, zdaj ko sem skoraj sam doma, če ne štejem kuzlice. Pa je rekel, da bo študiral, da ima še par izpitov. Sem se spomnil, da bi tudi Remih, s katerim sem nameraval v kamin, moral biti v službi, pa ni, ker je državni praznik in sem tasrednjega vprašal, če so izpiti tudi za praznike ali kaj. Pa niso, le učiti se mora. Nisem odnehal, jama je klicala! Da lahko študira tudi doma. Kar mu pa ni najbolj dišalo. Meni pa tudi ne, zato sem samo naglas razmišljal, da mačko bom ven brcnil, da zna loviti miše in fehtati pri sosedih, kuzlico bom pa za dva dni v garažo zaprl z dovolj vode in hrane in bo. In je obljubil, da priskaklja, da se bo doma učil …

Je prišel in najprej kakopak odprl hladilnik. Ki je bil prazen! Ura pa že prepozna za v trgovino. Sem poklical predrago, da zakaj je hladilnik spraznila, če na Hrvaškem nimajo hrane za kupit, pa je mirno pojasnila, da lani je hladilnik hodil, ko se je vrnila. Da je vsa hrana splesnila! Kar je verjetno res, jaz sem ven jemal samo mleko za kavo, hranili smo se pa pri lokalnih dilerjih z zdravo prehrano, kar sva storila tudi tokrat. Torej lačna nisva bila.

Se je pa pojavil problem, ki ga je predraga tudi samo mimogrede omenila, ko sva bila že pri hladilniku. Da je mačka od nekod prinesla bolhe, ki so skočile tudi na kuzlico in da naj nekaj storim glede tega. Da je kupila ampule, posteljnino je pa tudi ko je odšla na morje, v pralni stroj vrgla. Česar, moram biti iskren, dva dni nisem opazil …

Sem pa opazil, da se kuzlica praska in sva ji dala tisto ampulo, pa še popolnoma novo plastenko biokila sem našel, da pokiliram bolhe na mestih, kjer se princeska najraje zadržuje. Plastenka je bila, ni pa bilo gor pršilke. Kar zlivati stupa pa pač ne morem, ne?! Zato sva celo hišo prevrnila, da bi kakšno pršilko našla in je nisva, sem pa našel plastenko s pršilko s tekočino za čiščenje oken. Sva s sinom vsa okna našpricala v hiši in jih oprala, ker stran zlivati zadeve nisva hotela, je verjetno draga, potem sem jo pa umil in noter natočil biokil. Pršilka s steklesa namreč ni pasala na biokil plastenko!

Aja, a vi veste, da ne smeš čistiti oken, ko sonce pripeka? Jaz nisem vedel, se mi je pa čudno zdelo, zakaj imamo zdaj mavričasta stekla …

Kakor koli, bolhe sva pokilirala menda, čeprav jih nisva, kuzlica je kljub ampuli še vedno kurblala. Itak, ker mačka pa nisva uspela ujeti. Samo tisto ampulico pokažeš in je že ni!

Sva našla še šampon proti bolham, zdaj menda bo. Jo je tasrednji umil z njim, jaz sem bil v jami. Kuzlica je bila pa par ur sama, ker je on prej odšel v Ljubljano kot sem se jaz iz jame vrnil. Sva morala ob enih zjutraj na sprehod, ko sva nazaj prišla, sem pa celo kuhinjo obrnil, da ugotovim, kam ga je pritisnila. Ker je nekaj smrdelo. Sem šele čez čas uganil, da smrdi korito. Polno umazane posode. Moje ne, večinoma hrana za psa in kavne skodelice. Saj imamo pomivalni stroj, pa mi ga je soproga draga prepovedala uporabljati. Da ko se je nazadnje vrnila z morja, je tako smrdel, da ga je morala s kisom prati menda. In da naj tistih nekaj piskrov operem na roke. To sem si zapomnil, pa, kot rečeno, piskrov ne uporabljam, ker gredo piskri, v katerih lokalni dilerji zdrave prehrane postrežejo, direktno v embalažo. Evo, kuzla je kriva, njene posodice so smrdele …

Drugače pa sam biti doma ni noben problem. Sem celo enkrat posesal. Nobena visoka znanost ni to. Okej, res je, da sem sam sladkor raztresel in res je tudi, da sem sesalnik kar sredi dnevne sobe pustil, da so ga mravlje odkrile, a to je bilo izi. Sem ga samo vklpil, vse posesal in zamenjal vrečko …

Aja, edino to sem odkril, da se je avtomat za kupovanje kave očitno pokvaril! Sem si jo enkrat ponoči hotel skuhati, kakor to večkrat storim, pa nisem našel kapsul! Sem skočil na Petrol na kofe, samo kapsul pa ne prodajajo za moj aparat in sem si moral nato zjutraj skuhati turško kavo. Jo imam v nahrbtniku jamarskem dovolj, a ko sem na vrtu časopise bral in si jo kuhal na majhnem plinskem gorilniku, ki ga nosim v jame, sem se šele kasneje spomnil, da imamo doma pravi štedilnik na plin …

Ja, ko žena pride domov, moram pod nujno na dopust, to ni za nikamor!

Aja, tamalega je vzela s sabo na morje. Spodaj je fotka, ko je prvič šel v osnovno šolo in fotka, ko je zadnjič iz osnovne šole prišel. On si je najbolj želel kuzlico pri hiši, naj se ve!