Tista noč

Tista noč v letu je prišla, ko se v Jamarskem klubu Novo mesto dobimo ob jedači in pijači in se nikomur ni bati, da ga bomo v jamo silili. Smo najprej malo statistiko pogledali in ugotovili, da smo kar pridni. Krepko prek 300 akcij smo imeli v minevajočem letu, najboljši smo kot vsako leto dobili tudi darilo. Tokrat posebne termovke, ki so celo tako posebne, da imajo doživljenjsko garancijo. Če se pokvarijo, zagotavljajo, popravijo! Bomo videli, koliko bo to držalo, ko jih bomo začeli nositi v Čaganko …

Potem smo malo jedli in ker smo ekološko naravnani, smo jedli iz papirnatih krožnikov ter z lesenim jedilnim priborom. Tega sem uporabljal prvič in nisem bil preveč navdušen. Najbolj je občutke (verjetno) vseh povzela Tanja, ko je ugotovila, da jesti z leseno vilico je kot bi lizal šmirgel papir. Sicer ga še nikoli nisem lizal, a sem se vseeno kar strinjal z njo …

Potem smo letošnje filmčke pogledali, predvsem tiste, ki jih je ustvaril Grdin, potem smo se malo pogovarjali in malo pili in še preden sem se dobro zavedel, bi moral ven na čik zlesti pod mizico, ki je bila zagozdena med vrati. Ker eni so malo bolj pili kakor se pogovarjali in ko malo več piješ kakor govoriš, te ruknejo dobre zamisli. Pa kakor je ura bolj minevala, hitreje so nekateri skakali pod mizo in iz večje oddaljenosti…

Sem bil pravzaprav kar vesel, ker je bil Remih bolan in ga ni bilo, ker kakor je kompetativen, sem prepričan, da bi pod mizo skakal že z vhodnih vrat …

Je bilo zabavno kot vsako leto, a zgodaj zjutraj, ko Grdin ponavadi tradicionalno nage tete na TV zavrti, sem se pa kar domov odpravil. So bili mlajši kolegi in kolegice itak že tik pred pančanjem, pa Klemi je bil raznežen kot že en mesec ne …