Bejbe bi šle plezat

Ko so me ženske članice našega jamarskega kluba vpisale v FB skupino Babe bi šle plezat, mi najprej ni bilo nič jasno. Potem mi je pa kmalu bilo. Le naslov bi lahko dale drugačen, recimo dejmo jahat strička Šinija, bi bilo bolj primerno … Ker so kar takoj navile, da bi šle v jamo, pa jih nima noben pelat in ker sem bil edini moški član ženske skupine, sem seveda vedel, kam rinejo tačke. Sem zavzdihnil ter napisal, da pojdimo. Potem sem šel pa na kofe. Ker so začele pravi termin iskati, kdaj bi lahko skupaj kondicijo nabirale. Sem vedel, da ga ne bodo našle in da bom imel mir, a še preden sem prvi požirek kofeta po grlu spravil, sem spoznal, da sem pečen!

Ja, itak, ne bodo našle termina, da bi šle skupaj plezati, ker je imela vsaka drug dan prost, so pa zato kmalu ugotovile, da eno bom peljal takrat, drugo takrat …

Ja, saj kondicijo nabiram v jamah rad, samo s to računico je bilo nekaj narobe, ker jaz jo imam od vseh v skupini še največ, pa še največ bom plezal?!

Pa ne gre, ko zagrabijo, zagrabijo in danes sva z Ano (ki je imela pač edina čas točno danes) odpeketala proti Cinku. Ful lep dan je bil, sonce je prav pržilo! Med kratko hojo proti breznu sem predlagal, da bo splezala dvakrat dol in gor. Dobrih 200 m torej. No, saj to sem ji predlagal že prej, ona je v bistvu med hojo začela razmišljati, če bi šla trikrat zapored. Ker bom šel sredi februarja (torej čez kakšnih 14 dni) z Žekijem spet v Čaganko in nisem bil prepričan, če bova do takrat ven prišla, če greva trikrat, sem se seveda postavil na zadnje noge, kar pa pri ženskah nikoli ni dobro! In je kar zatrmulila, da ona lahko in kako sploh dvomim vanjo in oh in sploh in sem dvignil roke. Sem si rekel, saj čas imam, se bom pa zunaj po riti praskal in jo čakal, a sem se potem spomnil Dejana, ki je pred leti prav tako želel kondicijo zbuditi in želel dvakrat v Cinka. Prvi sem moral seveda jaz, ker on ni znal opremljati, potem sem pa ven špricnil, da klobase na ogenj vržem. Ko je Dejan končno (prvič) ven prišel, je pa ugotovil, da za dvakrat nima kondicije in sem moral jaz še enkrat dol, da sem štrik ven potegnil. Prijatelj je bil pa zunaj tako utrujen, da niti polen ni mogel na ogenj metati, da bi bila žerjavica dobra, še ogenj crknil …

Sva se z Ano torej spustila v Cinka, jaz bolj v usodo vdano, brez načrta, kako se trem spustom izogniti, a z upanjem, da se že vmes česa spomnim. Ker sem opremljal po pravilih, torej varno oz še bolj varno, mi je proti dnu prvega brezna malo vroče ratalo, a je bilo vrvi dovolj točno na centimeter! Sem se izpel in si med čakanjem na jamarko želel enega prižgati ter zgrožen ugotovil, da sem čike zgoraj pozabil. Se Ana torej še izpela ni, ko sem se že pripel in špricnil proti ven. Čeprav sem si prav rekel, da tokrat bom šel pa počasi in u izi, je bila želja po nikotinu kljub vsemu prevelika in sem že čez švoh petnajst minut zadovoljno vlekel na sončku. Ana je ven pokukala čez dobre pol ure. Kar dobro je imela bleščeč obraz, očitno me je lovila, na srečo jo je pa želja po trikrat vmes nekje minila. Itak da sem jo malo zbodel, a sem hitro utihnil in nehal drkati, ker drugače bi res moral trikrat dol in bi šele jutri tole pisal …

Je šla tokrat prva dol, jaz sem si pa še enega ali dva pricinil (aja, pa njeno neko čokoladno oreškasto kokosovo pecivo sem čvakal, dobro, da ni za povedat) in jo ujel na dnu prvega brezna. Sva se le zamenjala na vrvi, ona prva proti ven, jaz pa drugi, da sem še razopremljal in vrv pospravljal. Se mi je zdelo, da nama kar gre, nekje na sredini je pa zastokala, da jo lulat in sem vedel, da zdaj nama bo šlo pa še bolje!

Pred leti je šel v Cinka Jernej, ki se je malce bolj zakalkuliral kot jaz, ki sem se na centimeter, in je obvisel kakšne tri metre nad tlemi. In se je hotel kar zjokati, ker se je bal, da mu bo mehur razneslo. Zanjih 20 metrov je menda kar godel zaradi ugodja, ki ga bo deležen, ko stopi na tla in izprazne mehur, potem pa katastrofa. Je povedal, da je šlo za sekunde, da kaj dosti ni imel razmišljati, ali v hlače ali pa najti način. In ga je, vsaj tako je povedal, čeprav si sploh niti predstavljati ne morem. Okej, niti nočem …

Pa on je možak, v teoriji to še lahko naredi,bihngljajoč v pasu na vrvi, ženska pa tega niti v teoriji ne more …

Sva z Ano torej malo pospešila proti ven, a tam proti koncu, še kakšnih 30 m ji je falilo, spet malce upočasnila. Motor pač da od sebe, kolikor lahko da. In ko sem prijateljico čakal na pritrdišču, da izpleza še tistih par metrov, nisem nič zafrkaval, če greva še enkrat, da lahko opremim, če hoče. Ker jo poznam, ko bi spraznila mehur, bi iz čiste trme zanalašč še enkrat not skočila …

Zunaj, ko sva prišla do telefonskega signala, sva pa ugotovila, da je Tjaša v skupino bejb, ki bi šle plezat, sprejela še Remiha. Ker Remih je tudi rad med bejbami. Sem se razveselil, da morda bo pa on malo prevzel težko delo od mene, a kaj, ko človek ni malenkosten in je že predlagal, da zberemo vse bejbe našega kluba pa še kakšnega bejbota in da naredimo 50 spustov v Cinka!

Jaz bom pekel in štel, sem se že javil …

Uglavnem, FB skupina živi. Tjaša bo šla naslednjo sredo, trikrat, ampak samo prvih 30 metrov, Ana bo trikrat takrat udarila, ampak do dna, da pokaže, kaj zmore, Irena, ki je tudi za skupino slišala, ima čas v soboto, vmes bo menda že sestra kaj iz tujine prišla in si zaželela slovenskega podzemlja, ko bo Benko slišal, da imamo skupino bejb, bo tudi plavega mimogrede v službi udaril …

Še kakšna bejba se najde in bom vsak dan plezal. Le kaj bom s kondicijo?!