Danes je bil lep dan za sprehod z ženo in kuzlico. No, saj sprehod je vsak dan, ne glede na vreme, jebe se moji, a danes je bil res lep sončen dan in na sprehajališču ob potoku, kjer je ponavadi le nekaj pasjesprehajalcev in tekačev, je bilo polno ljudi. Kar ni nič narobe, moji kuzlici se žvižga za ljudi in torej nimam nobenih težav. Da le najde krtino in preganja, kar koli je pod zemljo, pa je srečna. Posledično pa tudi jaz, kakopak.
Ampak danes je bilo na sprehajališču veliko ljudi, kot sem že povedal, sonček pa to, in že pri prvem paru sva se zaustavila. No, smo se, tehnično gledano, le da je kuzlica takoj naskočila krtino, medtem ko smo si mi čestitali za šest let novih let in božičev nazaj, kolikor se nismo videli. Smo veselo debatirali, kuzlica je veselo kopala na travniku (ki ga ne kosijo za krmo!), nenadoma pa prijatelj ukaže, naj se postavimo v pozor. Po vojaško, saj veste. Čeprav, on je uporabil še izraz iz jugoslovanske vojske, smo malo starejši …
Najprej nisem razumel, zakaj, medtem sta pa do nas že pristopila novomeški župan in gospa županja. Smo prijatelji še iz časov, ko nista bila gospod in gospa županja. Itak smo najprej malo polovili za nazaj, kolikor se nismo videli, pa otroci gor in dol, nato pa seveda vprašanje, kaj počneta na sprehajališču, kjer ju še nikoli nismo videli. Pa tudi psa nimata. In je carski ter pedantni novomeški župan povedal, da je dobil nekakšno pritožbo glede sprehajališča ob potoku in si je zadevo prišel ogledat. Kako so jo popravili. Medtem je pa seveda mojo kuzlico zagledal, ki je že luknjo skopala, da bi jo lahko v jamarskem katastru kot jamo registrirali in sem se ustrašil, da je bila pritožba glede kopanja lukenj brezvestnih psov in sem začel mojo kosmatinko zagovarjati, da kaj takšnega nikoli ne počne pa to, čeprav mi seveda ni verjel. Je pasja nesnaga tako profesionalno kosme zemlje okrog metala, da se je videlo, da tega ne počne prvič!
Me je pomiril, da je bila pritožba glede nečesa drugega, ampak da luknje kopati po travniku tudi morda ni najbolj pametno in v skladu z občinskimi odloki, pa sem ga seveda takojci pomiril, da je moja kuzlica tako strenirana, da na začetku sprehoda luknjo izkoplje, ob koncu jo pa zakoplje. Saj ne vem, če je verjel, je pa povabil na obisk. Ko bo vreme toplejše, da bo kuzlica lahko skakala po njegovem vrtu. Ne, se mi zdi, da nimajo krtov, a jo je videl, kako usrana zna biti in si jo kakopak niti najmanj ne želi v hiši …
