Podzemni frizer

Ker je bil ravno kulturni praznik in sobota, je Tom predlagal, da bi se dobili pri Čaganki. Ne vem, ali nas je tolikšno število pritegnil z obljubo, da bo pri vhodu v brezno recitiral Prešerna ali z obljubo Vidinega štrudla, a še pred dvanajsto nas je bilo pri bivaku 13. Ter dva psa.

Kaco je zakuril ogenj, kavico smo spili, zaradi res lepega sončnega vremena pa se nobenemu ni čisto zares mudilo v jamarsko opremo. Šele okoli dveh popoldne se je četa odpravila proti podzemlju, a ker jih je bilo toliko, sem si rekel, da bom skupaj z Vido še malo kofetkal ob ognju in počakal, da se gneča razkadi, preden se zapodim za njimi. Vmes je še Grdin prišel in se v opremo natlačil in sem si rekel, bom še malo počakal, še preden pa je dobro pete proti vhodu Čaganke odnesel, se je pa Kaco vrnil k bivaku. Moram priznati, da malo pa sem bil presenečen, da je tako hitro že ven prišel, a še preden sem ga lahko pohvalil, je mirno vprašal, če imam kakšno vrv s sabo. Sem takoj pomislil na Tjašo, ki jo nekaj išijas zafrkava, da jo bo potrebno ven potegnit, a me je pomiril, da ni nič hudega. Da so se le Tjaši v zavoro lasje ujeli …

Prav v rit sem se hotel brcniti, ker sem ji, preden je odšla, nov zgornji pas pomagal na pravo dolžino umeriti in so me pri tem ves čas njeni lasje motili, a je nisem opozoril na nevarnost, da se ji ujamejo v zavoro. Ker naša Tjaša je jamarka že dolga leta in sem si mislil, da bo še kaj užaljena, če ji začnem najedati. Sem se potem raje na njene umetniško pobarvane škornje spravil komentirat in nohte, pobarvane v slogu škornjev, potem pa tako, se ujame z lasmi …

Sem skočil v avto po vrv in mimogrede hotel še opremo vzeti, potem sem se pa spomnil, da je itak Grdin tam, ki bo letos moral za reševalca izpit delati, nekdo pa itak mora biti zunaj vodja intervencije, zato je potem nisem vzel.

S Kacotom sva odhitela proti jami (no, pravzaprav niti nisva kaj dosti hitela), kjer sem scmaril dvojno pritrdišče z novo vrvjo, po kateri se je Grdin spustil do ujete Tjaše. Na srečo se je to zgodilo v prvem breznu, malo nad tlemi, kakšnih 25 m globoko.

In je potem trajalo in trajalo in trajalo. Zunaj biti pameten je lahko, zato sem v globino navodila vpil, ki pa niso bila kaj dosti uporabna, kajti zadeva je bila veliko resnejša, kakor smo si mi mislili, predvsem zato, ker je bila Tjaša tako mirna!

Načrt je bil, da se Grdin spusti do ujete prijateljice in z nožem odreže ujete lase (pa še zafrkavali smo se, da naj to naredi estetsko oz jo vpraša, kako si želi imeti oblikovano novo frizuro!), a je bila zavora že tik ob glavi! Če bi zdrsnila še malo niže, kaj dosti rezati ne bi rabil, saj bi se že cel kosem laz izpulil. Kar bi bilo boleče, plus naša nadebudna jamarka je še mlada in bi se verjetno sekirala tudi iz estetskih razlogov. Ali pa tudi ne. Ker ko ji je snel čelado in začel previdno rezati ujete lase, pri tem pa pazil š na estetiko, je imela Tjaša že vsega dovolj in mu je ukazala, naj kar reže, da bo že zraslo!

In je porezal, kaj je pa hotel! Dol potem ni mogla, je bilo las v zavori preveč, zato jo je prestavil na naprave za plezanje, da je zavoro sprostil in lase ven vzel. Tjaša je hotela najprej na dno brezna, saj je bila le nekaj metrov nad njim, da si počije in prekrvavi noge, saj je dlje ko eno uro v pasu bingljala, a smo jo potem kar na vrv pripeli in ji pomagali pokukati na sonce. Ki je že počasi izginjalo …

Zunaj kakopak kaj dosti za hece ni bila (kaj hudo jezna pa tudi ne, ker naša Tjaša pač ni takšna), je pa takoj povedala, da zdaj se bo specializirala bolj za vodoravne jame in mi tudi povedala, kam si lahko brezna vtaknem, ko sem jo prepričeval, da bova že naslednji teden spet šla … Pa tisti kosem las, ki se je v zavoro ujel, mi je podala, da sem šele takrat videl, kako se je moral matrati jamarski reševalec pripravnik Grdin! Če bi ovco bril bi imel manj posla …

Iz globin Čaganke so začeli prihajati Irena, Jasna, Tom, Saša, Ana in Jani, pri bivaku je bil pa tudi že prebranac pripravljen in smo se kar tja preselili. S polnimi želodci smo se potem lažje še hecali okrog ognja, le Tjaši ni bilo do smeha. Pa ne toliko zaradi odrezanih las, saj jih ima dovolj in tudi videlo se ni skoraj nič, Grdin ni le mojster za fotografijo in video, bo še frizerstvo na terenu lahko k svojemu sp dodal. Sekirala se je, ker je enkrat vmes opazila, da si je tudi en lepo manikiran noht zlomila …

Smo jo tolažili, da bo zrasel kakor lasi in se je malo potolažila, potem je pa itak sonce zašlo in smo se počasi odpravili proti domovom.

Aja, Tom je prinesel Vidin štrudel, je bil nadvse okusen, recitiral Prešerna pa ni. A je bil vseeno zelo lep kulturni dan pri Čaganki. Ali pa morda predvsem zato?

Napiši mnenje