Izlet v mesto

Časi se počasi normalizirajo. Smo seka, Ana in jaz celo na hitro v Čaganko skočili malo mišice pretegnit, ne pregloboko, le toliko, da je kavica pasala …

Ko sem se domov peljal, je pa Klemi poklical, če sem doma, da bi šli nekaj spit. Zdaj, ko so gostilne odprte pa to. Da se vozim iz jame, sem pojasnil, naj pride do mene, pa je zatrmulil, da me pelje ven, da se itak tudi on domov vozi in da bo lih prav …

Sem lahko še s kuzlico na sprehod skočil, ko sem se domov pripeljal, ker nje ne zanima, da sem jaz bil v jami, pa predraga soproga se je pridružila, kakopak, a povodca še niti dobro odložil nisem, ko je že Klemi klical. Da greva.

Sem mu predlagal, naj me pobere, da sem že obut in vse, pa je rekel, da bova šla kar peš, da si bova kavarno v centru mesta ogledala.

Verjetno od šoka nisem uspel dobro razmisliti in sem res kar peš krenil, itak sva soseda, šele med pešhojo sem začel protestirati, kaj me v takšne matre sili, da sem šele dobro iz jame prišel! A vi veste, da je do centra mesta skoraj šest minut hoje, če ne celo sedem! Saj bi šel z avtom, a je center zaprt, greš lahko samo peš …

Pred mostom sva počakala na jamarja Remiha, se nama je pridružil, tudi peš, Klemi je odpravo organiziral, v kavarni nas je pa že čakal Grdin. No, včasih je bila kavarna, zdaj je pivnica in zatorej nisem hotel reskirat in kave naročit, sem kar po cockti udaril, možaki so pa izbirali med milijoni piv, itak. Me je prav vest pekla potem s tisto pepsi (cockte niso imeli!) ob vseh možakih, ki so pili pivo, ker zdaj imajo gostilne samo polovico miz kakor pred krizo in prosijo takšne, ki kavo in soke pijejo, naj doma ostanejo, da je prostor za profesionalce …

Smo si še pico privoščili, ker je Klemi ravno drugi letnik faksa naredil (enkrat čez kakšnih pet let bomo pa pili tudi, ko bo kredit za prva dva faksa odplačal, ki mu vsebinsko nista tako odgovarjala), pa možaki še eno pivo vsak, kakopak, da so lažje lajali na lepotice, ki so se sprehajale po centru mesta.

Mislim, takšen je ponavadi scenarij naših tovrstnih srečanj, a tokrat, ker je šele dobro karantena padla in ljudje hodijo v gostilne in na sprehod v center mesta ko splašene srne na razpizdenega kmeta travnik, plus še kar mrzlo je bilo, zatorej je bilo lepih žensk v poletnih oblekihac bore malo. Mislim, če sem iskren, jih je bilo nič. Kar edino jamarja Remiha ni motilo, dva piva v ritki in laja na vse …

Potem smo se preselili v sosednjo gostilno, da so možaki preverili, če imajo tam boljše pivo, jaz sem pa spet cockto naročil in dobil pepsi. Pa malo sem protestiral, ker je strežna mladenka pri sprejemanju naročila pod moj nos podpazduho rinila, bluzo je pa nazadnje v pranje dala pred karanteno …

Moževanje po še nekaj pivih je bilo še bolj zabavno in nas je šele dež pregnal.

Jap, stvari se počasi normalizirajo …

Grdin je oznanil, da naslednji dan odhaja k frizerju in sem ovekovečil njegovo frizuro, danes pa v trdo leži, ga je v hrbtu uščipnilo! Malo sumim, da glava ni vajena nositi tako malo teže, ker se je pobril do ušes in da ga je to kaj zafrknilo. Je danes poslal sporočilo, da nič ne rabi, a če bo začelo smrdeti iz njegovega stanovanja, naj pa le vdremo!

Se bo pozdravil, ko bo šel v jamo. Žrebamo, kdor bo izgubil, bo šel z njim …