Reševalki mačk

Ta vikend je bil kar natrpan. Pri Jamarski reševalni smo končno imeli vajo v steni in smo v Hudo luknjo odleteli že v petek pozno popoldne, da pripravimo steno. Potem pa seveda debata pozno v noč ob hrani in pijači pa spanje v šotoru na sveže pokošenem travniku. Ob potočku. Grdina je motilo, ker je moral odtakati redno, saj mu je šumenje vode na mehur tolklo, mene v mojem šotoru je pa uspavalo. So me sicer strašili z medvedom, ki baje tam okoli hlača, pa se nisem bal, ker vem, kdaj me za nos vlečejo, ko je proti jutru, ko me je končno začel spanec obiskovati, pa začelo pihati in deževati, sem se pa na strašenje spomnil. Namreč, šotora nisem nič na nevihto pripravil, kakšne vrvice privezal ali kaj, le v zrak sem ga zabrisal, da se je sam postavil, ob neurju je pa vse plahutalo in ropotalo in je bilo čisto medvedjemu šnofanju okoli platnene hišice podobno. Ampak, ja, ni me bilo strah, nisem mogel spati, ker pač ne hodim zgodaj spat, sem pa vseeno moral zgodaj vstati, ko so začeli prihajati kolegi in kolegice …

Je bilo zabavno, smo malce prah in pajčevine z našega znanja pobrisali in ponovili reševalske veščine, pozno popoldne smo se pa k pasulju spravili. Potem pa domov.

S Klemijem le pod tuš, potem sva pa že ponoči nadaljevala proti bivaku pri Čaganki, saj je bil za nedeljo naročen jamarski tečaj za nove jamarje pripravnike, letos imamo dve. Pripravnici. Za dobro vago sta še pa še Anamarija in Jure s PopTV naročila, sta nameravala posneti prispevek o jamarstvu. In vse smo imeli naročene že ob pol devetih zjutraj!

Klemi je s polnimi usti nergal, da človek mora dan začeti z zajtrkom, da se mora pred prvo jutranjo cigareto kaj v želodec vreči in verjetno je mislil name, kaj pa vem, nisem pa povsem prepričan, ker jaz sem v želodec vrgel eno orng kavo. Če ne celo dve, se mi zdi. Za zajtrk je bilo pa prezgodaj, sem namreč med iskanjem zobne štetke zjutraj prevečkrat pasuljsko kontaminiran zrak vdahnil in me je minila lakota, Klemi je pa med žvečenjem protestiral, da on to že ni bil, da sem bil ali jaz ali Jasna.

Kakor koli, televizija je prišla ob napovedani uri, tečajnici, ki sta drugače zelo zelo zagnani, pa ne! Sta pa potem telefonirali, da bosta malo zamudili, da sta med vožnjo mladi zapuščeni muci opazili in ju bosta rešili! Sem si mislil, da sem že vse izgovore slišal (nekaj sem jih celo sam izumil, če sem bil zelo pozen!), ampak da takšnega pa še ne. Da ta današnja mladina je pa res izjemna.

Dokler seveda reševalki zapuščenih muck nista prišli do bivaka, umazani, ko da sta že bili v jami in poklani, ko da sta bili v vojni. Menda se nehvaležni mački nista pustili rešiti, presneta mačja zalega! Dobro, ne smemo delati krivice kar napoprek, tabela se je menda pustila (ali pa je bila tako bolna, da ni mogla zbežati, žirija o tem še odloča), ona druga je bila pa bolj nehvaležno bojevita.

Torej smo najprej oskrbeli rane pripravnicam s par obliži, potem smo se pa v akcijo spravili. Ana je najprej želela posneti, kako se jamar oblači in letošnji pripravnici nista imeli nič proti, nekaj strahu sem jima vlil šele jaz, ko sem ju vprašal, če imata talepe gate oblečene, če bosta že na televiziji. Je Ana potrebovala kar nekaj časa, da ju je prepričala, da bo posnela le natikanje pasov in rokavic pa to …

Klemi je že opremil, pa še Jasna in Dejan sta pomagala, potem smo pa začeli bingljati in plezati, Jure je pa vse snemal. Parkrat smo celo novinarko v brezno spustili z gopro kamerco, da je bolj od blizu akcijo posnela, enkrat sem jo pa spustil samo zato, da sem lahko posnel filmček za na instagram. A ker sem kmet in ne vem, kaj je instagram, sem posnel 20 sekund, moral bi jih pa samo 15. A smo potem to nekako rešili …

Vse je šlo kot po maslu, tečajnici sta plezali, ko da že 3 leta jamarita, televizijci so profesionalno snemali, Klemen in Jasna sta budno nadzirala, jaz sem se veselo po riti praskal, Dejan je pa plezal, ko da ima kondicijo, a le ko ga je kamera lovila. In tako par ur!

Edina skorajda nesreča se je pripetila, ko se je v brezno spustila še Irena. Se je v globini na zadnjem pritrdišču profesionalno prepela, veselo vzkliknila, da prihaja in se spustila direktno med Tičarja in novinarko. Naš Jurček je pa ravno izjavo za TV dajal, mirno in preudarno, kakor so ga naučili na delavnici za stike z javnostmi, kamor Jamarska reševalna pošilja svoje najbolj perspektivne kadre (in vse ostale). Pa še dobro, da je tiste delavnice obiskoval in da je učljiv, ker ko je Irena pristala med njima, vsa vesela in ponosna ter hotela še malo poklepetati, ker bogica ni opazila, kaj je storila in so jo šele drugi iz kadra odvlekli, je ohranil mirno kri. Le najbližji so vedeli povedati, da bi mu krvni pritisk lahko kar na uč izmeril na veni na vratu, ki je menda izstopila za en centimeter in divje utripala …

Potem smo seveda mesnine nad žerjavico vrgli za vse mesojedce in sem se kar po hrbtu trepljal, kako dobro mi uspeva, potem sem moral pa še veganske pleskavice za novi tečajnici scmariti. Obe sta menda vegetarjanki, čeprav ena ni, le mesa ne je! In sem šest okroglih zelenih zadevic, podobnih hokejskemu paku in šest okroglih rdečih, podobnih hokejskemu paku na rešetko postavil in mi je kar vroče postalo. Ker tovrstnih zadev res ne znam peči in sem jih malo pripalil, notri so bile pa še vedno iste barve ko takrat, ko so bile nove. Aja, ene so bile z rdečo peso, druge s špinačo in sem bil prepričan, da bi jih moral na svinjski masti speči, da ne bi bile tako suhe, a sta me prepričali, da so okej. Petra je za izboljšanje še en čevap zraven pojedla, čeprav jo je Klemi postrani gledal, ker je tudi on ciljal nanj, Mateja je pa poleg tistega zelenega stiroporja vodo pila. Se mi zdi, se nisem upal preveč buljiti …

Kakor koli, na televiziji bomo enkrat poleti, bolj pomembno pa je, da bodo naslednji vikend že klubski izpiti. Ki se jih obe veselita, ker če jih (no, ko) naredita, gresta potem za nagrado v Čaganko. Na kar komaj čakata. Da le ne bo kakšnih mačkov ob cesti …

Aja, mačkici sta šle pa v zavetišče, zato se jima je tudi domov kar malo mudilo, čeprav vse jamarje učimo, da se pri jamarjenju nikoli ne sme muditi! A če bo to njuna edina, bosta odlični!