Pred izpiti

Kakor vsakič, ko se približajo republiški jamarski izpiti, je tudi letos nervoza prišla. Da če znajo dovolj in da nam morebiti ne bi sramote delali pa to. In zahtevajo dodatne treninge …

Kar pa imava s Klemijem rada. Še posebej, ko Žeki prizna, da nič od literature ni prebral in da bo, saj je še pet dni do izpitov, da od prve pomoči se mu nič ne sanja, a da bo verjetno že nekaj zmutil, tovariško je enkrat videl od daleč, ostalo je pa bolj švoh …

Smo se nekateri že v soboto proti večeru k bivaku odpeljali, da smo malo ob ognju modrovali in ker nas je bilo za v bivak preveč, sem s sabo vzel šotor. Pa zanj potem tehnično gledano ni bio potrebe, ker je Petra seveda takoj izjavila, da bo zunaj spala, da to rada počne, kar je dalo idejo še Grdinu, vmes je pa še Tjaša ugotovila, da to bi bilo pa res super pod zvezdnim nebom spati. A ker sem šotor že zabrisal pod drevo, sem si rekel, da bom vseeno zunaj spal, ker nisem bil prepričan, če Mateja ima čepke, ki jih je sicer imela, jih pa nihče od tistih, ki so si postlali ob mojem šotoru, ni imel, a to že ni bil več moj problem. Ko se je noč prevesila v nov dan in so si začeli spalne srajčke natikati, sem bolj ko ne za hec Tjaši moj napihljiv armič pod nos pomolil, če ga napihne, prepričan, da bom moral bežati, a ga je. Napihnila. Ker je to menda super trening za njena oslabela pluča ali kaj že …

Se je v taboru vse umirilo in sem se, ko sem si oščetkal zobe, še enega ob ognju prižgal, potem se pa v svojo premično hišico premaknil. Legel, da si še malo časopise preberem in takojci popizdil. Namreč, nimam blage veze, zakaj nisem pogledal, če je kaj na tleh, kjer sem šotor postavil (ker je bilo, ogromno kamnov, vej in neravnin!), a to niti ne bi bila težava, če bi bil armič dobro napihnjen. Kar pa ni bil. Ker Tjašina pljuča pač so, kakršna so, bo morala še trenirati. Ja, vem, lahko bi sam donapihnil, sem celo pomislil na to, ker kompleten idiot nisem, a si nisem upal. Tjašina prijateljica je namreč zbolela za covidom 19 (in je to zdaj uradno edina oseba, ki jo vsaj približno poznam, da je to staknila) in čeprav je zatrjevala (Tjaša), da je ona pa zdrava, si enostavno nisem upal tvegati tisti čepek vtakniti v svoja usta. V avtu sicer imam alkohol, a je bil kar daleč, vsaj 15 m proč, v temi, v hosti! In sem potem na nenapihnjenem armiču spal in vse kamne in veje čutil ter posledično zelo malo spal.

Sem se zelo razveselil, ko je Klemi še pred osmo zjutraj priskakljal, da sem lahko vstal …

Potem so vse kandidatke (in kandidat) v Stropnici trenirali do nezavesti, dokler okoli pol treh Tjaša ni prišla povedat, da Jasna sporoča, da je kosilo narejeno. Se mi je ravno želodec začel oglašati in sem se kar stopil nad Tjašino novico ter ji raznežen zatrdil, da če bom še kdaj slišal, da ji kdo reče, da je nepremičnina, ji ga bom pomagal sodno preganjati. Ker ni! Je prišla povedat, da je kosilo skuhano skoraj 200 m daleč, čeprav bi lahko recimo samo telefonirala! No, saj sicer je, pa ni bilo signala, a to ni point …

Smo se fino najedli in napili in nakofetkali, potem pa spet na tlako. Razen Petre, ki ponoči ni napolnila baterij in je že vse ponovila, razen spanja in je potem ponovila to veščino …

Smo trenirali do poznega popoldneva, malo preden se je pa uscalo, ko da je sodni dan, smo pa zaključili. In se jamarskih izpitov kandidati zdaj ne bojijo več. Se jih pa zato bojiva s Klemijem. Ker ko bodo v Hudo luknjo prišli, kjer bodo letos izpiti, bodo vsem povedali, iz katerega kluba so …