Izpiti JZS

Zaradi pandemije so spomladanski izpiti za jamarje in jamarje pripravnike odpadli, jesenski rok smo pa spravili pod streho to soboto, verjetno tik pred novo pandemijo, ko se bomo spet bolj posamično po jamah potikali. Skoraj trideset novih pripravnikov in jamarjev zdaj seveda z opravljenim izpitom …

Smo nekateri pot pod kolesa vzeli že v petek. Ker Klemi sam ne more vsega pripraviti v steni. Ko sem ob enih popoldne še v gostilni kofetkal v lepi družbi in je Klemi poklical, da ob dveh me pobere pred hišo, me je pa malo panika. No, ni me čisto zares, ker sem imel skrivni plan, da se pridružim Grdinu in Mateji, ki bi šla na pot šele proti večeru. Kar mi je bolj odgovarjalo, bi se do večera še po riti lahko praskal in potem na hitro opremo skupaj spravil, a ko sem zlatemu prijatelju to možnost omenil, je iz mojega telefona kar para siknila! Zato sem seveda domov skočil pod urgentno in skupaj zmetal opremo (jamarsko imam že zmetano skupaj, samo sem moral še šotor in podobno navlako), s čimer sem končal prav v trenutku, ko je Klemi pred hišo parkiral. Da se mudi, da naj se ne obiram, je sikal, potem pa v največji gneči v mestu seveda molčal. Smo do avtoceste iz mesta potrebovali skoraj celo uro, za kar ponavadi jaz, ki se iz mesta premaknem ob kakšni bolj kulturni uri, potrebujem 4 minute. Katera je bolj kulturna ura? Vsaka druga, le dve popoldne ne, ko milijon garačev iz Revoza, Adrie, Krke in še kakšne fabrike spustijo …

Z rahlo zamudo pod kolesi je poklical Tičarja, ki naj bi ga pobrali v Ljubljani, če on lahko skoči po lutko gasilca Samota na Ig, ker mi smo v gneči, pa je bil Tičar pameten, je on obtičal v gneči iz Postojne …

Smo torej tisto lutko gasilca Samota naložili mi, pri čemer sem mislil, da bom crknil, ker zadeva ima 75 kg in mi sploh ni bilo jasno, kako jo bodo izpitniki z vrvi snemali, a se s tem kaj dolgo nisem ubadal. Jaz namreč jamarski izpit že imam …

Z rahlo zamudo smo se potem lotili opremljanja stene. S Tičarjem sva pripravljala smer za pripravnike in ko sva se tresla na neki polici visoko nad potokom, varovana na drevo, ki ga niti za zobotrebec ne bi mogel uporabiti, sva bila prav vesela, da smo se zadeve lotili dan prej, ko nas nihče od tečajnikov ni mogel videti. Ker ne vem, kako bi jim potem razložili vse, kar morajo vedeti o varnostnih standardih …

Smo končali že po temi in ko sem se končno malo umiril in ustavil, sem zgrožen ugotovil, da tisti dan razen kav še popolnoma nič nisem v rito vrgel! Zato sem poklical Grdina, naj se mimogrede v trgovini ustavi in kakšno meso kupi, pa kruh in paradižnik ter ga s tem nehote v pogon z obrati spravil, ker se je še doma praskal po riti, potem je pa zadnje minute lovil, ko je bila trgovina še odprta …

Ves ponosen je pozno ponoči tiste mesnine prinesel, a je zelo kmalu kar malo nos povesil od užaljnosti, tudi sam lačen. Je mislil, da bomo vsaj pečico kakšne pol ure prej prižgali, da se segreje, da zato je sporočil, da je samo še pol ure proč! Seveda je nismo prižgali in ko je potem čakal, da se peč segreje, je lahko v vmesnem času pa še posode pomil. Ki so bile usrane, da celo jamarji v takšnih ne bi kuhali. Jaz sem sicer protestiral, da jaz bi, da vročina vse pokuri, a on se ni dal in je vse splaknil. Ter spekel potem, kakopak!

Jedli smo menda že v soboto, potem se je pa večina v postelje spravila, le Mateja, Grdin, nek pripravnik in jaz smo ostali in še malo modrovali. Saj Grdin je bil utrujen in bi šel že v šotor, a si ni upal, ker je pod streho vzel tudi brezdomko Matejo. Mislim, ni se nje bal, bal se je le, da ne bo vseh vetrov iztisnil in bo kakšen še v šotoru pihnil, zato je iztiskal tiste nebodijihtreba vetrove tam zunaj med debato, da smo ves čas lokacijo menjali! In se potem pragmatično kar v Tomaža Prdina preimenoval …

Smo se spravili potem enkrat končno pod platnene strehe in čeprav je prijatelj menil, da je že vse iztisnil, se je motil. Smo imeli šotore dokaj blizu in sem slišal, kako piha, pa slišal sem tudi, kako Matejo miri, da ne bo hudega, da je kukr spalko okoli vratu dobro zategnil in ne bo nič do nosov prišlo … Kakor koli, sem vesel, da nisem bil jaz z njim v šotoru, ker če bi poleg njega enega prižgal, sem prepričan, da bi prišlo do eksplozije …

Vsat sem že ob pol osmih, čeprav nisem dolgo spal, a ko zaslišiš glas komandanta JRS, se zbudiš, čeprav tokrat ni bil v vlogi komandanta!

Ob osmih so bili vsi zbrani in v očeh si jim lahko videl preblisk groze, ko jim je Klemi razložil, da bodo zaradi pandemije pisni izpit pisali z najmanj meter in pol razdalje med posamezniki! Kar potem niso udejanili, predvsem zato ne, ker tudi alkohola za razkužitev rok nismo imeli. Mislim, smo ga imeli, a ker nismo kupili piva za petkov likof …

Preden jih je napodil k delu, je, kot se spodobi, predal besedo tudi predsedniku JZS Igorju. In ga seveda dobil na levi nogi, je kar malo zatrokiral, potem pa profesionalno povedal, da ni pripravil govora, ker ga je Klemi presenetil in govoril le kakšnih 15 minut …

Prva točka je vedno pregled opreme. Klemi je napravil strateško napako in za pregledovalca postavil dr. Stauta, potem je napravil pa še taktično napako, ko mu je rekel, naj dela striktno po pravilih. Česar dr. Stautu nikoli ne smeš naročiti! In je bila potem panika med kandidati za jamarje neopisna, ko so videli, kako se je dottore prvega lotil. Po predpisih ima vsa oprema življenjsko dobo, ki ni zelo dolga in jo jamarji seveda zanemarimo, poleg tega pa proizvajalec za opremo jamči le do takrat, dokler se na našitku še vidi napis, ki se pri jamarjih že po prvem mesecu ne vidi več!

Zato je Klemi za pregledovalca postavil še mene, ker je bila kar naenkrat gneča ko iz Novega mesta ob dveh popoldne, ko divjad vso naenkrat spustijo proti domačim pašnikom! Po štirih minutah je bila vsa vrsta bogih izpitnikov pred mano, ker so ugotovili, da nimam očal in da pri meni lažje čez pridejo …

Sem prepričan, da se bodo grozljive zgodbe o strogem dr. Stautu prenašale še dolge rodove jamarjev naprej …

Smo potem končno začeli z delom in kandidati so se porazgubili po mnogih deloviščih. Ker se še predobro spomnim svojega izpita, sem z lahkoto ugotovil, kateri od inštruktorjev je bolj z levo nogo vstal, ker so se ga vsi izogibali ko hudič križa, tisti bošček, ki je pa švical pred njim, je imel pa na obrazu izraz ko prase, ki ga v klavnico peljejo in ne more več ubežati …

No, pri meni so kmalu ugotovili, da nisem zelo hud, ker sem imel le kandidate za pripravnike, in je bila ajncvajdrav spet vrsta. Pa saj so res znali, sem bil nadvse prijetno presenečen, le kakšno malenkost sem moral popraviti ali jih opozoriti! Je priplezala do mene brha mladenka, prav profesionalno, nobene napake ni naredila in ko je stala ob meni, je povedala, da je prebrala mojo knjigo, pa njena mati tudi in še ena sorodnica in da je bila vsem všeč in sem se tako stopil, da sem jo hotel kar jaz dol spustiti, da ja ne bi dol grede kakšne napake naredila in bi ji moral minus zapisati, a ji je šlo tudi dol super!

Naš Jurček je imel točko risanje in merjenje jam, ki ga novi jamarji seveda obvladajo do nezavesti in v skladu s tem je bila tam pri njemu tudi takšna gneča! Sem tam s police v steni opazoval, kako osamljen sedi pred jamo in čaka, da se ga kdo usmili, pa se ga dolgo ni. Dokler ni slekel majice (čeprav je on delal v najbolj debeli senci), malce mišice napel in trebuh noter potegnil, da so se ko plašne srne najprej kandidatke ojunačile, potem so jim pa tudi ostali sledili …

Smo garali do treh, ko so kosilo pripeljali in smo lahko pavzico udarili, plus vsi kandidati za pripravnike so že vse naredili in jim je Klemi še diplome podelil. Potem pa, kot se spodobi, predal besedo tudi predsedniku JZS Igorju. In ga seveda dobil na levi nogi, je kar malo zatrokiral, potem pa profesionalno povedal, da ni pripravil govora, ker ga je Klemi presenetil in govoril le kakšnih 15 minut …

Kandidati za jamarje so še kar garali, zato smo jim ob petih kosilo kar pod steno pripeljali, ko so končno končali, jim je pa Klemi podelil diplome in, kot se spodobi, predal besedo tudi predsedniku JZS Igorju. In ga seveda dobil na levi nogi, je kar malo zatrokiral, potem pa profesionalno povedal, da ni pripravil govora, ker ga je Klemi presenetil in govoril le kakšnih 15 minut …

Za hip sem tudi jaz zvezdniški trenutek doživel, ko sem moral knjigo podpisati tisti gospodični, a moram odločno spet zatrditi, da je znala in je izpit pošteno naredila, brez protekcije ali gledanja pod prste! Ali kam drugam …

Okej, če sem iskren, sem bil v edini resni preskušnji, da šenkam izpit, pri kandidatki za jamarko, ki mi je, ko je videla, kako se slinim nad nekim hudim traktorjem, ki je pobiral seno, mirno povedala, da ona tudi vozi takšnega oz še boljšega. In sem se kar stopil, nimam kaj tajit! Ampak, jebajga, tudi ona je vse znala in nisem imel kaj šenkat …

Na koncu smo pred kočo v Hudi luknji (hvala, Valerija in Denkac!) še na hitro vsi skupaj strnili vtise, Klemi pa je, kot se spodobi, predal zaključno besedo tudi predsedniku JZS Igorju. In ga seveda dobil na levi nogi, je kar malo zatrokiral, potem pa profesionalno povedal, da ni pripravil govora, ker ga je Klemi presenetil in govoril le kakšnih 15 minut …

Ko so hoteli pa vsi proti domovom končno, smo pa še vse skupaj presenetili, da moramo kočo malo pospraviti in okolico in če vsi skupaj pljunemo v roke, bo lažje. Je bilo, Le Grdinu ne, ki je spet vso posodo pomil …

Kakor koli, je bilo zanimivo in zabavno, še bolj pa bo, ker bodo zdaj Kranjčani, ko imajo uradne papirje, končno prišli v Čaganko …