Argumenti

Klemi je dopoldne nekaj nergal in celo na bencinski za kofe najprej ni hotel zaustaviti, da nimamo časa, ker sem zamudil. Ker imam tri še ne povsem odrasle sinove, se znam postaviti zase. Z argumenti. Sem mu mirno pojasnil, da sem prišel celo tri minute pred dogovorjenim časom! Je skočil v zrak. Da dogovorjena sva bila med deseto in enajsto. Sem spet mirno pojasnil, da sem bil celo tri minute do enajstih pred hišo, z vso opremo! Se ni dal. Da kaj pa če bi prišel ob desetih, kaj bi bilo pa potem?! Ker me je seveda on iz postelje vrgel po telefonu ob pol enajstih, Budilko sem imel naštimano tri minute kasneje.

Nisem kaj dosti ugovarjal, je bilo in prezgodaj in šele eno kavo sem imel v riti. Ko meni rečeš med deseto in enajsto, jaz slišim enajst, to pa pomeni, da grem v posteljo najkasneje do petih zjutraj, da ujamem vsaj nekaj spanca. Če bi rekel, da se dobiva ob desetih, bi šel v posteljo slabo urico prej in malo dlje časa pač v zrak gledal in imel posledično manj spanca …

Pa saj me pozna, je sicer gundžal, a je vseeno zapeljal na bencinsko in prinesel kofete, celo rogljiček mi je dal. No, ni mi ga dal, enega je pojedel, drugega je pa na polico vrgel in ko sem kofe spil, le vprašal, ali bom rogljiček pojedel ali ga vrže čez okno. Sem ga pojedel in vem, da mi ga ni dal samo zato, da bom manj kadil v njegovem avtomobilu! Ker v bistvu moj prijateljček je po srcu dober človek, samo noče, da bi to vsi takoj opazili …

Pri bivaku smo se namenili par stvari potrenirati za delavnico jamarskih inštruktorjev, Jure naju je že čakal gor. Sem domneval, da bosta mladca opremila med drevjem, ker mladi imajo energije, jaz bom pa en kofe scmaril, pa je bil spet takoj ogenj v strehi. Da njemu sicer ni težko, le da ne ve, če sem jaz na počitnice prišel ali kaj …

Smo potem kakopak bingljali in čeprav zelo naporno ni bilo nobenemu, tu in tam se je celo sonček pokazal, me je prijateljček najmanj dve uri postrani gledal, da sem se potem res v opremo spravil in malo pomagal. Vmes so pa tapravi jamarji k bivaku prišli, so v bližnjo jamo odpeljali paleontologa in še par pomagačev. Ker sta Kaco in Remih, ki sta jamo odprla, v njej našla kosti jamskega medveda. Saj to pri nas zelo redko čisto zares ni, jam z ostanki jamskega medveda je že prek 90, a na Dolenjskem so zelo redke oz. jih ni. Pa še ostanke svizca (ali nekaj takšnega) iz istega časa je odkril, kar ga je bolj zaintrigiralo! Najdbe bodo, ko bodo obdelane, menda končale v Metliškem muzeju …

So pojedli klobase in kmalu odpeketali domov, pravi jamarji Kaco, Remih in Mateja so odšli na teren iskati nove jame (in jih kar nekaj našli), Klemi, Jure in jaz smo pa bingljali pri bivaku do mraka. Ker sem pa ves čas veselo nalagal na ogenj, je bilo ravno dovolj žerjavice (oz jo je bilo še preveč), da je Klemi potem mesne dobrote, ki jih je nakupil, na rešetko vrgel. Za svinjsko ribico je rekel, da jo je zame škoda, ker itak še nimam okusa in mi je rinil nek kotlet, ki mu je z rešetke padel (a potem vseeno tudi ribico ponudil), manj mesnate zadeve za Matejo je pa malo pripalil, a se kaj dosti jezila ni. Lakota je res najboljši kuhar …

Ko nas je vse nafotral in je bil kar zadovoljen videti, je pa Remih naredil klasično začetniško napako. Je mislil, da bo Klemijeva dobra volja kar za vse stvari veljala in je povedal, da si bo za današnji dan kar dve akciji v klubski dnevnik akcij vpisal. Ker je itak res imel dve akciji – paleontologa v jamo peljal, potem pa še cel dan po hosti trapljal in nove jame odkrival! A Klemijeva dobra volja nese, kolikor pač nese in je takoj zatrmulil, da en dan je ena akcija in basta. Tudi ko smo mu predlagali, da si lahko tudi on vpiše dve akciji, trening in peko, se ni takoj omehčal.

Ampak na srečo je Petra poklicala, da se je izgubila in da pravzaprav ne ve, kje sploh je in se je pozornost preusmerila v reševanje. V Novem mestu jih pa tudi kar nekaj ni vedelo, kje sploh so, mi je povedala moja predraga soproga. Ki je s kuzlico odšla na sprehod v center mesta, kjer je bilo milijon ljudi in vse gostilne polne, vsake toliko jo je pa kakšen z nedolenjskim naglasom povprašal, kako se pride do te ali one picerije ali gostilne. Ker tudi ljudje iz drugih regij želijo okusiti malce nekdanje normalnosti …

Napiši mnenje