Gladovalka

Se mi zdi, da mi je uspelo deloma odvaditi se od zasvojenosti od tehnoloških igračk, ki so nam ves čas na dosegu roke. Včasih sem še pred spanjem, v postelji, preverjal pošto, pa prva stvar zjutraj (no, dopoldne), ko sem odprl oči, je tudi bil telefon v rokah. Zdaj že kar nekaj časa tega ni več. Ni potrebe čisto zares. Okej, saj je nikoli ni bilo, a vseeno.  Zdaj telefon vzamem v roke šele, ko zacinglja, če ravno kaj pametnejšega ne počnem …

Danes sem že drugo kavico žulil ob časopisu, ko je telefon zacingljal, da sem končno pogledal zaslonček. In itak da se mi je zanimanje vzbudilo, ko sem opazil, da imam kar nekaj sporočil. Tiste 3 in pol minute slave z desetnico so že pokonzumirane in so mi tudi najbolj zapozneli že čestitali, kateri so mislili, zato za toliko sporočil nisem videl takojšnjega smisla.

Pritisnil sem na prvo sporočilo.

Gladujem zate, mi je sporočala prijateljica.

Tristokosmatihmedvedovnazaj, kar zmrazilo me je, priznam. Nekaj sem moral krepko narobe narediti in prihajajo pome, prijateljica pa kar že pred dogodkom gladovni štrajk v mojo podporo uprizarja! Ma se ne hecam, tako imam tiste žičke med ušesi zvezane, ne morem pomagati!

Sem iz previdnosti kar parkrat čez ramo po vrtu pogledal, vmes se mi je pa že scmarilo v možganih, da pravzaprav jaz nič takšnega ne počnem, da bi moral kdor koli pome priti! A nekaj je moralo biti narobe, če je toliko sporočil!

Kar nekajkrat se mi je zgodilo, da sem iz jame prišel in me je pričakalo deset ali dvajset sporočil, ker je bila kakšna jamarska intervencija, jaz pa pod zemljo brez signala, zmagovalni je seveda bil enkrat od moje predrage soproge, da je jamarska nesreča nekje v Sloveniji, Jamarska reševalna na polno rešuje, jaz pa spet v Čaganki …

Sem radovedno naslednje sporočilo kliknil in mi je bilo še manj jasno, ker je druga prijateljica pa glasovala zame, vsaj tako mi je sporočala. Evo, nič ne tajim, sem se spet ozrl okoli sebe, pa še na roke sem pogledal, če so morda vklenjene v tiste rokavčke, ki se na hrbtu zavežejo, za pridne strice in tetice, ki jim varovalke prekuri, če sem za kakšnega predsednika kandidiral ali kaj …

No, tretje sporočilo je bilo že bolj jasno, ko sem se prikopil na net, je bil misterij pa razjasnjen. Nekdo me je predlagal za Ime tedna Vala 202, prijateljčki so pa glasovali zame, ko sem še spal. Lepo je, ko kolesje teče, medtem ko spiš. Morda  pa zato nisem zmagal, ker sem zadevo prespal!?

Da le nihče ni lačen zaradi mene …