Večja izbira

Ko je Rok ponudil vse to moje pisanje preseliti na njegov server, smo se zmenili, da se enkrat dobimo ob kakšnih mesninah nad žerjavico plus v kakšno ne prezahtevno jamo bi ga spustili v zahvalo. No, vsaj ta zadnja se je vmes spremenila, ker je njegova sestra Mateja ugotovila, da je malo klavstrofobičen oz se višine boji, in je že kar nesramno ekspedicijo načrtovala, da sem jo moral kar bremzati. Mislim, občasno smo seveda mislili o tem, kako bomo to naredili, naredili pa nismo …

Zato sem mu zadnjič enkrat, ko me je že res vest pekla, napisal mail, da se opravičujem, ampak da imam vse vikende v juniju že zasedene, pa pol julija takisto, da je pa prvi vikend v juliju pa še fraj in se lahko dobimo.  In je človek, ker je normalen človek, ne jamar, ki kdaj še v kakšno gostilno zavije z družbo na pivo in ne samo v hosto in v jamo, odgovoril, da se lahko dobimo tudi kadar koli med tednom, v gostilni, na pivu. Da zaradi tega ne rabimo koledarjev do nezavesti usklajevati.

Itak sem se malo osla počutil, ker se sam nisem tega spomnil ter mu napisal, naj kar dan in uro določi in pridem. In ko človeku pustiš tako široko izbiro, ta itak nekaj zafrkne! Je namreč že kmalu prišel odgovor, da se dobiva v petek ob 20h v Kralju Matjažu. Sem na hitro poguglal, kje ta Kralj je in itak je v centru mesta. Ki je zaprt za ves promet. Dobro, saj do tam imam od hiše dobrih 7 minut, če počasi hodim, a ker smo jamarji ljudje, ki moramo šparati energijo oz jo vsaj ne po nepotrebnem razsipavati, sem takojci napisal, da ura in dan mi čudovito ustrezata, le lokacija malo manj ter predlagal, naj kakšno drugo gostilno izbere, vsaj takšno, ki ima parking pred teraso. Lahko tudi pol ure vožnje iz Novega mesta, recimo.

Pa ni šlo. Da je to ena redkih gostiln v bližnji in daljni okolici, kjer ti na vprašanje, kakšno pivo imajo, ne odgovorijo le z Union ali Laško! In kaj čem potem komplicirat, ker vem, da so tisti, ki imajo radi pivo, ravno tako občutljivi kot jaz recimo za kavo. V par novomeških gostiln me ne dobite na kofe, pa če me tepete!

Okej, petek je prišel, ura tudi in sem sedel v avto ter parkiral na parkingu, od koder sem imel do dogovorjene lokacije 1 minuto manj kot od hiše. Nesreča je seveda hotela, da se je mimo pripeljal Klemi in itak da ga je (dan kasneje) zanimalo, kam sem marširal. Sem mu pojasnil, da sem se dobil z Rokom v Kralju Matjažu, potem mu pa seveda ni bilo jasno, zakaj sem šel v center mesta iz nasprotne smeri od moje hiše. Da kaj mu tajim, je bilo malo med vrsticami za zaznati!

Seveda sem pojasnil, da sem šel od parkirišča, ko me je videl in sva potem imela seveda v roku od takoj, kot bi rekel Vojnović, razgreto debato o tem, da nisem nič hoje prišparal, le bencim sem pokuril. Da parkinga nisem plačal, je pa itak vedel …

In ko se potem braniš ter prijatelju dokazuješ, da imaš ti prav in ne on, gre veliko energije. Toliko o šparanju!

Sem odstopicljal torej čez most, celo minuto pred osmo sem bil že pred gostilno, prav ponosen sam nase, tam pa, ko da kaj zastonj dajejo! Pa kaj folk v petek zvečer res nima kaj drugega za početi kakor v gostilnah sedeti!? Pa vsi upicanjeni u nulo, od frizerjev pa to, noben v gojzarjih ali gumijastih škornjih kakor sem jaz povečini ob petkih! Okej, vsaj raztrgane hlače sem imel, dosti mladine je imelo enako razcapane hlače. Verjetno le s to razlik, da oni so raztrgane kupili, jaz sem jih pa z leti raztrgal …

Kakor koli, vse mize zasedene, pa še ljudje so okoli v nizkem štartu stali, da sedejo, če kdo vstane! Sem zavzdihnil in se odpravil nazaj čez most, proti moji priljubljeni gostilni ob reki, kjer parkiraš ob mizi, pa ful dobre kave imajo. Na koncu mosta sem razmišljal, če stopim na levo do parkinga po avto in se motorizirano premaknem ali krenem na desno peš v dolino pa sem potem kar na desno v dolino krenil, ker je bilo bližje. Se takoj nisem spomnil, da bo treba vseeno do avta potem priti!

Sem poklical Roka, da se dobiva v drugi gostilni, ker v prvi ni prostora, vmes je pa Mateja poklicala, da kje sva. Da ona je pred Kraljem Matjažem. Sem ji povedal, da stopicljam v dolino proti Botru, ker pri Kralju ni bilo nič prostega. Da naj pride dol. Pa je mirno odvrnila, da je ravno nekdo vstal od mize in da bosta s Kacotom kar tja sedla in da naj pridem spet jaz gor.

In sem šel, kaj sem pa hotel! V hrib grede sem zadihan poklical Roka, da me bo njegova družina fizično uničila in da naj kar h Kralju Matjažu pride in smo se potem končno srečali. Možaka sta poznavalsko izbrala vsak svoje pivo (natakarica je res ponosno naštevala pol ure, kaj vse imajo!), Mateja neko fensi moderno novo pijačo, meni je bilo potem pa nerodno klasičen kofe udarit in sem radler naročil. Ki ga sicer nimajo, ga pa sami mešajo in bi moral mešanico sam izbrati, kar se mi pa ni ljubilo in je bila kelnarca kar malo nasurlana, dokler ji nisem povedal, da je itak vseeno, ker še vedno nimam nobenega okusa.

A ko smo potem blebetali in pili, je še lakota udarila in smo si pice privoščili, te so bile pa res dobre, čeprav še vedno nimam okusa …

V jamo bo pa že šel, temu ne bo ušel, itak da ne! Da bo imel vsaj tak muskelfiber kot jaz od šetanja po mestu gor in dol …

 

2 thoughts to “Večja izbira”

Napiši mnenje