Iz knjižnice Mirana Jarca Novo mesto so me povabili, da bi imel nastop pri njih. Itak rad govorim o sebi in sem nemudoma sprejel vabilo. Da bi bila pa stvar zame še bolj zabavna, pa so kot voditeljico povabili Nino Š..
Sva se dobila na kavici pol ure prej pri Slonu. Lokalu blizu knjižnice, v katerem sem kot srednješolec pustil debele ure. Še preden sva dobila pijačo, je prijateljica iz torbice vzela moj prvi roman in mi ga podala. Sem mislil, da hoče avtogram ali kaj, pa je povedala, da je skupaj s posvetilom že v knjigi, a da naj pogledam datum. In sem na rit padel!
Sem namreč že pozabil, da je ona kot brhka mlada srednješolka, ki jo je zanimalo novinarstvo, vodila moj prvi literarec. Ki se je zgodil prav v Slonu. Dobrih 30 let nazaj!
Slon je bil poln do stropa (bom ob priložnosti poiskal filmček, ki ga je tedaj nekdo posnel in ga prilimal spodaj), Nina je bila živčna, je povedala, lastnik lokala, legendarni Cveto, pa malce trhljen in nadvse ponosen name. Je vsakemu razlagal, da je prav vedel, da iz mene še nekaj bo, ker sem včasih celo šolo šprical, da sem lahko v kotu lokala knjigo bral! Kar je res, če me je knjiga potegnila, sem kar v Slona zavil, v šoli med poukom branje ni bilo zaželeno …
Torej, 30 let kasneje sva z Nino spet sedla skupaj na vrtu knjižnice. In spet je bila malo živčna, mi je zaupala. Pa ni bilo nobene potrebe čisto zares, je bilo super. Ker toliko pametnih in zanimivih vprašanj ti lahko postavi le človek, ki te dobro pozna! Predvsem zase lahko zatrdim, da sem nadvse užival.
Prav presenečen sem bil, koliko tega se v takšnem času nabere, res!
