Klasičen šoping

Domov sem se pripeljal zgodaj popoldne. V kuhinji sem si kofe pritisnil in poprosil predrago soprogo, če iz hladilnika vzame mleko. Ga je vzela, povohala, potem pa zadevo še meni pod nos porinila. Ni se še navadila, da jaz ugotovim, da je mleko pokvarjeno ne z nosom ali okusom, temveč vidom. Če v kavi plavajo mlečne grudice, potem je skisano! Spijem vseeno, kaj bi kofe stran metali, itak nimam ne okusa ne voha …

Kakor koli, je ugotovila, da je mleko okej, nato pa potožila, da hladilnik nekaj slabo dela. Da imamo v njem tri paketke surovega masla in da so vsi trije nekam mehki …

Sem stopil do hladilnika, strokovno, kakor vsi možaki, ter obrnil gumbek na hladnejšo temperaturo. Ponavadi ga imamo na 2 in zadostuje, zdaj je bilo na 3, jaz sem pa na 4 obrnil. Na 3 je obrnila že predraga, a lahko bi tudi na 6, ker ko sem potipal notranjo steno hladilnika, je bila topla!

Strokovno sem ga potegnil od zidu in pokukal v prašno kraljestvo. Potipal hladilna rebra. Ki so bila hladna. Morala bi biti vroča ali pa vsaj topla.

Vzel sem izvijač in strokovno dvakrat ali trikrat potolkljal po kompresorju. Če se bo prebudil. Ni se.

Nato sem vzel kofe in sedel na vrt, vmes pa Potrpina poklical, ki je električar in se na te zadeve spozna bolje kot jaz. Če se hladilnike splača popravljati ali je boljše, če se kar novega kupi. Ko je izvedel, da je star okoli šest, sedem let, je takoj strokovno ocenil, da je boljše, če novega kupim.

Sem se zahvalil za strokovno mnenje in predragi soprogi sporočil, da bomo kupili novega, naj nekaj najde. Itak da je guglala in nato mene spraševala, zato sem še kar sam poguglov. Samostoječ, brez predala za zamrzovanje. Ker imamo zmrzovalno skrinjo v kleti. Milijon različnih opcij, kako naj se človek odloči?!

Sem izmeril star hladilnik, visok 140 cm, širok 53 cm, to je vse, kar sem rabil vedeti. In sva kar v avto sedla ter se v Merkur odpeljala. Sem najprej hotel naročiti prek neta, a je predraga ugotavljala, da nimamo časa 3 dni čakati, ker sumi, da hladilnik že vsaj tri dni ne dela in če se tisto surovo maslo pokvari, bo škoda pregolema …

V Merkurju so imeli milijon hladilnikov, samostoječih malo manj, brez hladilnega predala nobenega. A eden je bil skoraj isti kakor naš stari, z majcenim predalčkom za zamrzovanje, pa še zelo poceni je bil. Sem kar za tistega navijal, kajti moja predraga soproga je začela gledati tiste fensi retro hladilnike iz inoxa, ki pa absolutno niso bili več poceni, plus poznam jo, če bi takšnega kupili, bi kmalu začela navijati še za novo kuhinjo! Ko bi bili pa že pri kuhinji, bi pa še po dnevni sobi pogledala in kavču, plus televizorje zdaj že tudi večje prodajajo …

Se je strinjala na koncu, da kar tistega tapoceni kupimo, ki je istih gabaritov kakor naš stari izdihnjeni, a ko sem se po žepu potipal, sem ugotovil, da sem doma plačilne kartice pozabil. Ko sva hodila proti avtu, je pa Potrpin poklical, da je na netu našel enega, natančno takšnega, kakor ga iščem in me napotil v Mercator tehniko. Saj ga v bistvu ni iskal zame, tudi sam ga kupuje, pa je le prijazno delil izkušnjo …

Seveda sva zavila v Mercator tehniko, kajti predraga moja je slišala pogovor in čeprav sem hotel samo domov po kartico in nato v Merkur nazaj, je zatrmulila, da ne rabimo kot vedno prvega kupiti, ki ga vidimo in da pojdiva v Mercator. In sva šla, kakopak, ker kdo pa sem jaz, da bi se z ženo kregal zaradi takšnih malenkosti. Mimogrede dobim pod nos, da v Dekatlonu lahko pa tri ure firbec pasem!

V Mercator tehniki sva mlademu prodajalcu razložila, kaj potrebujeva in odpeljal naju je do točno takšnega hladilnika, kakor ga potrebujeva – samostoječega, belega, brez zamrzovalnika. Še celo meter je nekje našel in zadevo izmeril, ker je to mojo predrago nadvse zanimalo! Njihov hladilnik je bil le 2 cm višji od našega preminulega, a sem predrago prepričal, da na takšne malenkosti pa res nima smisla gledati. Ni bila najbolj prepričana, imela je dvome, kakor vedno, a je tudi vedela, da v tretjo trgovino me ne dobi živega! In je popustila …

Sva torej skočila domov po plačilno kartico in ko sva se vrnila, je pokukala še k mikrovalovkam, kajti naša stara ga že pol leta nekaj sračka! Meni je super, itak jo uporabljam štirikrat na leto, res pa je, da nikoli ne vem, ali moram gumb, ki ne dela več najbolje zadnjega pol leta, pritisniti krepko noter, ko ga obračam, in pri tem stati na levi nogi, ali ga moram vleči ven med obračanjem in stati na desni nogi, da sploh začne delati …

Kakor koli, hladilnik ni bil drag, mikrovalovka pa tudi ne in sem se strinjal z dodatnim nakupom. A predraga ni izbrala tiste najcenejše in najbolj enostavne, ki bi jo znal tudi jaz uporabljati, temveč eno bolj na sredini polic, malo dražje, a je imela edina napis, da ima 5 let garancije. Mene ta garancija ne prepriča, itak se ali pokvari točno takrat, ko poteče garancijski rok, če se pokvari prej, torej v garancijskem roku, pa papirjev nikoli ne najdemo!

Ampak, kot rečeno, nisem neumen, da bi se s predrago prepiral glede malenkosti …

Sva plačala in naložila, doma mi je pa mali pomagal hladilnik dol spraviti. Kot vedno sem najprej razrezal karton, nato pa v vrečo, s katero je bil pokrit, ves stiropor zaščitni nalomil, da ga je mali takoj ven v zabojnik odnesel. Skupaj s kartonom, kakopak.

Nato sem star hladilnik povsem umaknil, da je lahko predraga zadaj vse počistila (in našla še nekaj stvari, ki jih je že dolgo pogrešala) in k steni porinil novega. Ter ga seveda tudi takoj vklopil. Da se surovo maslo ne stopi, tri komadi, ker potem je pa škoda že res prevelika! Ko sem ga hotel pa potem bolj k pultu poriniti, pa ni šlo. Ker imamo na koncu zgornjih omar zaključne police, pod katere je bil porinjen star hladilnik, novi pa je bil en centimeter previsok!

Itak da je začela predraga takoj viti roke v obupu, da to je pa tako, če kar prvega kupimo, a sem takojci ostro protestiral. Da smo kupili drugega. In da to ni noben problem, da bom police pač 1 cm višje premaknil pa bo.

Nisem je povsem prepričal, ker ve, kako bodo potem tiste police zgledale, a kot vedno se je vdala v usodo.

Sem hladilnik postavil v ravnino, kar nekaj časa sem se hecal z nogicami, potem sem začel pa še ročko vijačiti. Vmes je pa predraga iz starega hladilnika hotela začeti premikati stvari v novega in ko je odprla vrata, še preden sem do konca privijačil ročko, je zastokala. Ker so bile vse police zaprte z nekakšnimi vratci. Stari hladilnik jih ni imel, je imel samo police, pa tudi hladilnik v trgovini jih ni imel. Sem jo pomiril, da bomo tista vratca pred policami odšravfali, naj se ne sekira, sem že prej, ko sem vrata odprl in opazil tiste zaprte police, preveril, če se bo to dalo in ugotovil, da se bo dalo.

To ni hladilnik, to je zamrzovalna omara, je zastokala.

Pa jebemuvraga, sem zastokal tudi jaz, mali nam je dal napačno zadevo!

Sem poklical v trgovino, šlo je namreč za minute, preden zaprejo. Na srečo se je oglasil fant, ki mi je zadevo pol ure prej prodal. Sem mu razložol kaj in kako in se je opravičil ter prosil, naj zadevo kar takoj nazaj pripeljemo, da jo bodo nemudoma zamenjali. Ja, sem zastokal, to že, ampak prav vso embalažo sem pa že stran pometal. Celo začitne folije z napisov in ročke sem dol potegnil. Ker jaz sem neučakan pa to …

Ampak so vseeno zamenjali, so bili prijazni. Še enkrat smo vse ponovili in še enkrat sem embalažne zadeve odnesel v zabojnik. Sem prepričan, da me je iz bloka čez cesto zagotovo kdo opazoval in si mislil, kako lepo je biti slovenski pisatelj, si lahko non stop neke velike stvari kupujem …

Hladilnik torej stoji ob pultu (sem zaključno polico odvijačil, jo jutri skrajšam!), pri mikrovalovki se je pa pojavila težava. Električna žica je bila za 3 cm prekratka in ni dosegla vtičnice!

Mali in soproga sta navijala za podaljšek, ki bi ga kupili jutri, jaz sem se odločil, da najboljše je pa prec in da bom kar kabel prerezal in ga podaljšal. Ker to znam. Čeprav sta oba, ampak res oba in res sinhrono zavpila, da ne. Mislita, da ne znam. Ampak znam in sem. Mikrovalovka zdaj dela. Komplicirana za popizdit, je moral mali preštudirati navodila in smo imeli potem šnelkurz …

Aja, pa pod mikrovalovko je mali, medtem ko sva šla midva po hladilnik nazaj, nek zatič za polico polomil in sem se odločil, da je itak imeti toliko polic brez veze, ker potem predraga samo stvari tja nalaga in smo se pol ure nategovali, kaj vse lahko stran vržemo. Recimo eno veliko zadevo za orehe ribati je hotela zadržati, čeprav sva jooba prepričevala, da nima smisla, da nazadnje jo je uporabila, ko so bili televizorji še črnobeli! Pa še ene par takšnih stvari smo našli, ki so romale v smeti in ko je končno lahko začela zlagati stvari nazaj na police (z eno polico manj) in je bilo končno vse urejeno in pregledno in na dosegu roke in smo vsi to res občudovali (prej je bilo zabasano do amena, da nič nisi našel!), smo pa ugotovili, da smo pozabili na leseno škatljo za kruh!

Ki je kar pomembna, ne bom nič tajil in sem potem tiste zatiče v garaži iskal ko blesav, da sem lahko še eno polico nazaj namontiral …

Potem smo pa najprej vse magnetke premaknili s starega hladilnika na novega (smo jih tudi na zamrzovalno skrinjo že tudi, preden smo ugotovili, da je zamrzovalna skrinja in ne hladilnik!), nato smo začeli pa še jestvine prelagati. Kar nekaj jih je romalo v bio odpad, ker je potekel rok, smo zdaj končno lahko pogledali in preverili, a na koncu še vedno ni šlo vse iz starega v nov hladilnik! Moja predraga je bila prav žalostna, ker čeprav je nov hladilnik malo višji, je pa malo ožji. In nikakor se nam ni izšlo!

Sem predlagal, da jutri bo nov dan in da bomo jutri na novo organizirali in se je strinjala, ko smo hoteli vrata hladilnika zapreti, se pa niso dala. Ker so košarice iz starega hladilnika par cm daljše in v novega očitno ne pašejo …

Bomo jutri, smo se vsi strinjali!

Potem je prišel pa najlepši del – zgornji del hladilnika!

Na starem smo imeli (poleg ene 5 kg prahu) večinoma zdravila. Mislim, proti bolečinam in vročini ter podobno. Se mi zdi. Je hotela predraga vse samo premakniti, a sem predlagal, da morda pa tudi tukaj roktrajanja pogledamo. In smo. Ogromno zadev jeromalo v posebno vrečko, bom odnesel v lekarno ob priliki. Nekaj jih je romalo v vrečko pa zato, ker nismo vedeli, za kaj se sploh uporabljajo, čeprav so bila glede na rok trajanja še dobra.

Prostora na vrhu je zdaj še nekaj. Ne bo dolgo …

Jutri uredim police. Upam. Odpeljem star hladilnik in mikrovalovko na deponijo. Zdravila v lekarno. In tam kupim kakšen pomirjevalni čaj. Za predrago. Bo potrebovala nekaj časa, sem prepričan, da se navadi na novo pridobitev …

Aja, v Mercator tehniki je tudi k pečicam in štedilnikom zavila, a na srečo se nam je mudilo …