Ko me je Saša poklicala na kofe in pogovor za Delo, sem priskakljal dokaj brezskrbno. Ker o sebi govoriti pač ni težko, ne?! No, odvisno od vprašanj. Na koncu sem kar švical, nič ne tajim. Večina itak misli, da pod zemljo hodimo, ker smo usekani, a ker Saša tudi sama uživa podzemlje, je znala povrtati …
Pogovarjala naj bi se pretežno o podzemlju, pa sva potem še na knjige zavila in antično zgodovino, se mi je kar zasmilila, ko sva se razšla. Kako bo iz vsega mojega nametanega blebetanja kaj pametnega skupaj sestavila pa to. Pa ji je uspelo, če znaš, pač znaš …
Sem v soboto ob prvi kavi najprej Dnevnik pokonzumiral, ob drugi pa Delo, in ko sem prišel do njenega zapisa, sem se ob pogledu na (Gedeijevo) fotko razveselil. O, super, nekaj o jamarstvu, sem pomislil …
