Jamski WiFi

Ko je poklical Robi, kdaj kaj v Čaganko nameravam, sem ravno iz njenih nedr se vrnil. Sem mislil, da želi malce pokondicirati in se mi niti pod razno ni ljubilo še enkrat gor tako kmalu, a ko je povedal, da želi preskusiti jamarski WiFi, sem seveda takojci z ušesi zastrigel. Pa firbec je udaril, kakopak, zato smo se kar za četrtek zmenili. Edini pogoj, ki sem ga postavil, je bil ta, da ne gremo prezgodaj.

Se je strinjal, da tam okoli enajstih bi bilo prav tudi za njega in ker je predvideval, da nam bo to vzelo samo kakšno urico, sem še klobase nabavil, da si gor v bivaku potem kosilo privoščimo. Seveda sem računal na kakšno zamudico, te se vedno prikažejo, ko na njih najmanj računaš, čeprav mene ne presenetijo, jaz na zamudice vedno računam.

Zakaj je pol ure zamujal, ne vem, a sem potem jaz bil točen, ko sem ga malo pred Bistrico dohitel. Je imel s sabo še Majči, ki je morala odtočiti in je zaustavil (odtočiti pa menda zato, ker mu gretje ne dela v avtu in če dobro uro zmrzuješ, to menda na mehur udari), zato sem ga kar prehitel. Pa še malce sem mu pohupal. Ne tekmovalno, le kot voznik Škode drugemu vozniku Škode. Okej, moja je prastara, njegova pa samo stara, ampak to je bilo potem menda dovolj, da je v njem vzbudilo tekmovalni duh in me je malo pred ciljem dohitel. Sem itak vozil bolj počasi, ker gor je bilo še vse zaledenelo, on je pa malo manj počasi vozil in posledično Majči še pol ure potem ni mogla kave spiti. Je imela preveč razburjen želodec zaradi strahu …

Kakor koli, zamuda ni bila prevelika in smo v miru kofetkali v res lepem sončnem dnevu, potem sem pa enkrat po drugi kavi vseeno predlagal, če bi frdamani test opravili, da potem klobase spečem. Ker sem že malo želodec čutil.

Se je Robi takoj strinjal in je iz avta privlekel kupe opreme, vse skupaj zmetal na mizo in začel nekaj čarati. Meni se je zdelo za brezžično zadevo kar veliko zadev in žic, a nisem kaj dosti spraševal, kaj se pa jaz razumem na brezžičnost, a ko je enkrat med njegovim šravfanjem malce počilo, potem se je pa začelo iz ene velike kitajske baterije kaditi, kakšni dve sekundi kasneje pa še iz tiste brezžične zadeve, sem posumil, da ne bomo tako hitro končali!

Ker potem so izvijači in noži ven prišli pa še nekaj dodatnega orodja iz njegovega avta in potem se je iz Robijeve glave kadilo, kadar slučajno nad njo ravno ni bilo vprašaja. Majči je bila vsa prestrašena, ker je sedela ob njem ter je kar nekajkrat vprašala, če zadeva lahko eksplodira ali kaj in jo je Robijevo zanikanje pomirilo, mene pa niti ne. Ker ni bilo zelo prepričljivo …

Itak da se je zadeva že v popoldne prevesila, ko še vedno nismo končali in sem še eno ali dve kavi spil, potem sem pa menda glasno vprašal, če je torej jamski WiFi že narejen ali je še v eksperimentalni fazi. Me je v hipu pomiril, da je v bistvu narejen, da ga heca edino to, ker nima označenih žic, katera je plus in katera minus. In je nato tako na hitro pritikal, če se je pokadilo, je umaknil in označil z minusom. Edini problem takšnega sestavljanja je ta, da določene zadeve vmes crknejo.

V tistem trenutku sem se tudi jaz malo odmaknil od mize, ker kitajske baterije so bile res velike in sem si predstavljal, da lahko fino počijo, če se tako odločijo, pa se je vse srečno izteklo, ko je zadevo končno zvezal.

Sem že mislil, da bomo šli, pa je še kar nekaj cincal.

Ni mi bilo jasno, zakaj. Ker baje tiste zadeve za v jamo so delale, crknila je menda samo najdražja stvar, ampak ta itak naj ne bi šla v jamo. Je cincal in cincal, potem pa le poprosil, če mu lahko hot spot naredim. Da mora nekaj na internet pogledati. Na moje vprašanje, zakaj ne pogleda na svoj telefon, je pa priznal, da je trikrat vnesel napačen PIN in da zdaj potrebuje PUK, ki ga pa nima. In da mora isto poiskati tudi za zunanjo enoto brezžičnega jamskega telefona …

No, to smo nekako rešili, zadevo je usposobil, nato smo pa proti jami krenili. Večkrat. Ne zato, ker bi ne znali do vhoda v Čaganko priti, le toliko robe je imel, da je nismo mogli vse naenkrat odnesti! Pa na poti mi je malo srčni utrip se povečal. Ne zaradi teže robe, le medvedje sledi sem v blatu opazil. Sem mislil, da beštije že spijo, pa očitno ne!

Pri jami smo si tudi kvaliteten čas vzeli, ker je moral še tam malo zvezati stvari in podobno, preden smo se spustili v podzemlje, je pa še mrežni kabel fliknil not. Kakšnih 20 metrov!

Sem protestiral, da to pa ni WiFi, če kabel noter napeljujejo in da je potem boljše navadno žico potegniti, ki je bolj odporna in manj podlega poškodbam, pa me je pomiril, da to je samo trenutno, za preverbo prototipa, ker ima premalo dostopnih točk s sabo …

Torej, na dno prvega brezna sem potem jaz nesel tistih par dostopnih točk in sem mislil, da bom crknil. Ne zato, ker me je opozoril, naj z njimi ne butam ob stene, ker lahko eksplodirajo, temveč zato, ker so imele vsaka pri sebi vsaj kilo in pol težko baterijo!

Sem spet protestiral, da tale brezžičnost ni najbolj praktična, če je težka ko milijonmater pa še butati z njo ob steno ne smeš, pa me je spet pomiril, da to je samo prototip, da potem bodo baterije manjše …

Z Majči sva se spustila v Sedemdesetmetrco, kjer sem na globini 100 m postavil javljanjo točko za navaden jamski telefon, torej tistega z žico (fix je zavrtala Majči, je rekla, da mora malo opremljanje trenirati), medtem ko je plezala proti ven, sem pa še en kofe spil, ki sem si ga prinesel s sabo.

V tretji dvorani, na globini okoli 50 m, sva se pa Robiju pridružila. In je ves ponosen oznanil, da lahko preverim zadevo, da dela super, da signal je za konja ubit. Itak da sem takoj telefon vzel in se povezal. Res je bil dober signal. A težava se je spet pokazala tam, kjer smo jo najmanj pričakovali.

Daj mi geslo, sem ga poprosil.

  1. Domiselno.

Sem vtipkal, a se nisem povezal. Geslo je bilo napačno.

Nad Robijevo glavo pa vprašaj. Spet!

Nimam blage, koliko časa smo potrebovali za ta trd oreh, a ko je končno našel pravilno geslo in sem se končno povezal ter poklical prvega, se seveda ni oglasil. Sem poklical drugega, isto. In pri tretjem, četrtem …

Itak, ura je bila ravno prava, da so ljudje iz službe hodili!

No, potem sem opravil videoklic z Grdinom, Remihom, še celo predrago sem poklical in ji povedal, da bo kuzlico sama sprehodila (zaradi nepredvidenih težav pri testiranju), dr. Staut je bil še v  službi in sva tudi poklepetala, vmes je pa klic vrnil sam predsednik JZS in najprej ni vklopil svoje kamere. Ko sem kar vztrajal, konec koncev smo delali test, jo je le prižgal in smo videli, zakj je sprva ni hotel. Je bil v postelji. No, saj je bil zaradi kile operiran in menda mu dodatno ležanje pripada, kaj pa vem, a ko sem ga malo kibical, da zih ni bil operiran in da kar tako malo leži in je hotel rano pokazati, smo pa test prekinili. Vsaj z njim. Ker potem sem poklical Ticota, ki so mu koleno operirali, da sem vse invalide odkljukal, potem sta pa še Anži na snežnem dopustu in Mateja doma na vrsto prišla. Mateja z malo dolgim nosom, ker je mislila, da smo brez nje smrekco v bivak dol nesli, ko sem jo pomiril, da brez nje ne bomo šli, me je pa že kar za naslednji dan rezervirala. Samo ne vem, če bo šlo, mi je doma potem predraga povedala, da so neki prazniki pa to in da otroci domov pridejo …

Kakor koli, test je uspel, le še ven smo se morali spraviti. Ker je Robi plezal pod mano, je bil internet ves čas priklopljen in sem potem dobival povratne klice med plezanjem! Ja, res je okej, da ponavadi ni signala v jami!

Aja, seveda ne smem pozabiti na Klemija, je v Afriki, in mi je bilo kar hecno, kako je tehnologija že napredovala. On na 35 stopinjah v senci, 4000 km in še malo proč, jaz pod zemljo 50 metrov, pa se slišimo in vidimo! Ja, ta tehnologija – par ur in par kablov in par deset kil opreme, pa je …

Eh, zdaj ko smo pri Afriki, sem se spomnil, da sem pa na Vida pozabil …

Ven smo prisopihali še podnevi, žerjavica v peči je bila še, da smo klobase s čebulo pocmarili, kave so pa tudi gor. Saj je bilo kar prijetno, nič ne tajim, malo se pogreti in želodce napolniti po napornih testih!

Rezultati testa? Da bomo še malo pri stari tehnologiji vztrajali, z žico in voxi, je bolj prijazno za montažo in uporabo.

A sem prepričan, da to Robija ne bo odvrnilo od izboljšav! Verzija 45,7 jamskega WiFija bo že bolj prijazna uporabniku. Za zihr …

Napiši mnenje