Če kaj, potem ne berem horoskopov in osmrtnic. Pa bi oboje lahko, horoskopi so v časopisih, osmrtnice pa na obvestilnih tablah, mimo katerih hodim, ko me kuzlica sprehaja. Res je, da prihajam v leta, ko bi lahko občasno preveril, v kateri hosti se seka (čedalje bolj pogosto v naši hosti, mojih let), a tega pač ne počnem. Nimam blage, zakaj ne.
Občasno sicer pred partami opazim kakšne starejše tetice, ki so v sebi vesele, da je Matilda pokosila mlajše od njih, njih pa zgrešila, a zmagovalka je bila tetica, ki je lani enkrat vozila po glavni cesti, na katero sem se s svojim vozilom priključeval jaz. Sem mirno počakal, da je zvozila skozi križišče, potem pa pognal za njo. In se ji skoraj zaletel v rit! Ker je babura popolnoma ustavila. Na glavni cesti!
Ne, ni zaustavila pred prehodom za pešče, kakor bi morda človek pričakoval in predvideval! Saj še nisem tako star, da speljem spred hiše na rikverc s prižganim desnim žmigavcem, v smislu, bo že enkrat prav prišel, saj bom zih kaj na desno zavijal in tudi še nisem v tistih letih, da bi odtrgal vzvratno ogledalo, ker kar je za mano, me ne zanima!
Torej znam še opazovati in predvidevati in sem videl, da nihče ne čaka pred prehodom za pešce! Daleč naokrog ni bilo nikogar, nobenega psa, mačke, lisice, lame … Ženska bi morala mirno peljati. Pa ni. Zabremzala je na polno in to direktno na prehodu za pešce!
Nič mi ni bilo jasno. Sem prižgal vse štiri utripalke in že skoraj stopil ven, sem mislil, da se je tetici kaj zgodilo. Saj veste, bodite pozorni na ljudi, ki šofirajo s klobukom ali ruto na glavi, sedež imajo pa direkt na volan porinjen, da komaj dihajo med šofiranjem. No, danes bodite pozorni tudi na ljudi, ki so sami v vozilu in vozijo z masko na njuški. Sem že hotel napisati, da edino v primeru, da so bančni roparji, ki so si že prej dali masko gor, ne rabite biti pozorni, a ko bolje razmislim, tudi na njih bodite pozorni …
Torej, tetica je popolnoma zaustavila in se potem čez sovoznikov sedež nagnila krepko v desno. Sem sledil njenemu pogledu in seveda takojci ugotovil, kaj je bil razlog njenega interesa. Tabla s partami je bila tam. Predvsem za pešče njenih let, ki potečejo čez cesto in potem, ko lovijo zrak in energijo, mimogrede še pogledajo, komu so potni list vzeli …
Itak da je bila tako čorava, da ni videla tako daleč in je že skoraj ven zlezla skozi sovoznikovo okno, zato jo je skoraj kap, ko sem za njo na hupo sedel. To načeloma ne počnem, a mi je pritisk tako zelo dvignila, da sem ga nekako moral sprostiti. Če bi stopil ven, sem prepričan, bi bila naslednji dan tam parta z njenim imenom!
Sredinca mi ni pokazala. Verjetno zaradi artitisa, ki ji tega ni dovoljeval …
Torej, ja. Osmrtnic ne berem. Sem pa vseeno na tekočem. Kako? Mimo part vsak dan hodi moja predraga v službo, njo pa firbec, kaj čmo. In ko greva potem na sprehod s kuzlico, pogosto nanese pogovor na tiste, ki so ovekovečeni tam med milijon risalnimi žebljički in klamfami … Jap, v letih sva, jebiga!
In sva danes spet imela kviz, ugani, komu so dokumente vzeli! Mi je razlagala in razlagala, pa nisem uganil, šele doma enkrat se mi je pa posvetilo! Saj ne, da sem intenzivno o tem razmišljal, žvižgalo se mi je, a mi je vseeno kar nenadoma prišlo. In sem stopil do nje, ne do pokojnice, do moje predrage, ter jo vprašal, če je to tista premožna gospa, ki so ji lopovi nekoč popolnoma spraznili stanovanje, s pohištvom vred, sosedje so pa mislili, da je kupila novo. Ker ga je pogosto menjala, je bila premožna …
No, je bila tista, sva ugotovila.
Kar me je presenetilo. Saj je v bistvu nisem poznal in sem jo nazadnje srečal kakšnih 30 ali več let nazaj, a ko se človek kar naenkrat čez noč postara, kakor sem se jaz in razmišlja o nekom, ki ga je nazadnje pred 30 leti videl, je (bila) tista oseba pač mlajša kakor sem jaz trenutno. In potem nekako ne gre skupaj, kako je bogica tako mlada konec storila …
Ampak, spet, kaj dosti nisem razmišljal o tem, potem sem se pa spomnil ene res kar grde zgodbe iz zgodovine, ko so se najine poti prekrižale. Smo bili mladi in smo žurali kakšen dan tudi dva dni zapored, predvsem v diskoteki na Otočcu. Kjer je bila kar stalna stranka. In zaželjena. Sanja se mi ne, koliko je bila stara, verjetno okoli 50, in vedno je bila oblečena zelo izzivalno, vsaj za ene 20 let premalo, a je bila premožna, vozila je hudega mercedeza, ko smo vsi ostali yugote trajbali ali kakšnega starega Opla morebiti, plus vedno je kup denarja ven privlekla, ko je bilo treba plačati. Ja, vem, danes bi bilo to videti grozno, a takrat še ni bilo plačilnih kartic, vsi smo to počeli. Le debelina šopa bankovcev se je razlikovala …
Je velikokrat z nami sedela, v zgodnjih dvajsetih smo bili in čeprav se mi zdi (jebajga, to je že antična zgodovina, spomin peša), da je bila vseeno nekako kar seksi, smo bolj na punce naših let prežali in se z njo kaj dosti ne bi ukvarjali. A je znala. Je počakala, da smo kakšne dve, tri runde v riti vrgli, potem je pa prisedla, vse naslednje runde so bile njene. Že res, da morda se to sliši izkoriščevalsko, kaj pa vem, a takrat se mi to ni zdelo. Ona je imela keš, mi bolj malo, ona je želela mlado družbo, to smo pa imeli. Vsi smo bili na dobičku, takorekoč.
Dokler.
Dokler se ni nekega dne ta zgodba kakopak končala. Bohsigavedi, koliko opojne pijače je bilo v naših ritih, a vsaj enepar nas je bilo še toliko vsaj približno trezno mislečih, da smo poskušali prijatelja odvrniti od res pregrešne misli. Se je namreč vžgal za tetico, ki bi mu lahko mama bila, ona je pa tudi že gorela. In ga je seveda v svoje stanovanje povabila, čeprav smo ga vsi nazaj vlekli, a kaj, ko pijan človek misli, da je pameten in da mu drugi pameti solili ne bodo, da iz njih le fovšija govori!
Se je lepo z mercedezom odpeljal ko človek, usta raztegnjena od ušes do ušes. Mi smo pa še malo pili, kaj pa vem, domov pa kot ponavadi odšli s tistimi, ki smo jih s sabo pripeljali. Ker tisto lovišče ni bilo najboljše, vsaj zame ne. Kolikor se spomnim, seveda.
No, naslednji dan sem seveda takoj skočil k prijatelju na kofe. Firbec je bil močan. Po detajle. Je še spal. In sem moral dobesedno skoraj iz njega vse vleči. Je šel po vrsti. Kako je bilo že v avtu lepo, saj je samo z eno roko šofirala, je imela avtomatika, ni bilo treba ročno šaltati. No, je bilo potrebno, ampak ne avta. Do stanovanja sta že čist prižgana prišla, potem je seveda za dodatno razpoloženje neko fukiš ploščo na gramofon položila (mlajši poguglajte, kaj to pomeni, jebovasbog!), potem je pa malo plesala pred njim. Tako, da razpoloženje, ki je bilo že itak blizu vrelišča, še malo podžge. Ji je menda ratvalo, kakor je prijatelj po spominu posamezne fragmente lovil in mi jih podajal, dokler se ni povsem slekla.
Potem je utihnil.
Sem mislil, da razmišlja intenzivno ter poskuša v pijanskih možganih med meglico meglenih dogodkov kakšne še posebno špehnate detajle izbrskati, a temu ni bilo tako.
Kar molčal je.
Dokler ga seveda nisem prisilil, da je končno izpljunil, kaj se je zgodilo.
Sem jo gledal in se mi je v možganih nenadoma zacmarilo, da ne morem, je rekel.
Kako ne moreš, sem bil šokiran, že ves napaljen samo od prijateljevega pripovedovanja.
Ma ko da bi mamo pred sabo gledal, je rekel z nekakšnim priokusom v glasu, mu je kar nerodno postalo.
In kaj si naredil, sem ga vprašal.
Domov sem šel, je mirno pojasnil.
Ja, evo, sem takoj vedel. Da to ne bo dobro. Žensko zakuriti do razbeljenosti, potem jo pa pogasiti z ledeno vodo …
Itak da so nas že naslenjič, ko smo v diskoteko prišli, že na vratih kar trije redarji pričakali in ven fliknili. Pa čeprav smo protestirali, da naj fliknejo ven samo enega, tistega, ki je zadevo zakuhal. Ja, to dela žeja od človeka, prijatelja še bolj potisneš v nesrečo …
Ni pomagalo, smo morali najti drugo napajališče.
Tetice pa nisem več videl. No, Novo mesto je majhno, verjetno kdaj sem jo, a se ne spomnim. Včasih sem se spomnil na tole zgodbico, a že dolgo dolgo ne. Prav zanima me, kolikokrat se je na to spomnila ona?
Zdaj je ni več. Pa tega sploh vedel ne bi, če ne bi moja predraga part čitala! In prijatelj, ki je vse skupaj zakuhal, tudi ne bi vedel. Itak da sem ga poklical in skoraj pol ure potreboval, da sem mu pojasnil, o čem in o kateri govorim. Se je pretvarjal, da ne ve. Ali pa res ni vedel …