S prijateljem sva iskala za oba primeren datum za obisk malo globlje jame in ker se držim načela (vsaj pri jamarstvu), da najboljš je prec, sem predlagal kakšen dan v tem tednu. A ni šlo. Je potožil, da ta ves teden testirajo novo pištolo. Uradno in po reglcih na strelišču, da ne bo pomote!
Itak da sem zastrigel z ušesi. Vsak taprav možak ob omembi streljanja zastriže z ušesi! In protestiral, da kaj me v jamo vabi, da naj me raje na streljačino povabi. In je na rit padel. Da če bi res prišel pomagat. Nič nisem štekal, ko sem od navdušenja pod strop skakal in sem trikrat preveril, če vabilo res velja, na koncu pa potiho priznal, da najboljši strelec verjetno nisem, da desetke pri meni ne bodo padale. Me je potolažil, da pri testu nove pištole ne gre za preciznost (vsaj pri tem testu ne) in da bom tisti kup peska zihr zadel …
Spat hodim pozno (no, verjetno za večino zgodaj, ker večina delovnih ljudi takrat vstaja za na šiht) in tudi vstajam dokaj pozno, a danes sem brez težav vstal že po treh urah spanca. Tehnično gledano kofeta zjutraj ne bi rabil, adrenalina je bilo zaradi pričakovane aktivnosti več ko dovolj. A sem vseeno spil dva, ker sem Grdina povabil poleg. In je imel še neke obveznosti zjutraj …
Na strelišče sva prišla, ko so ravno dobro žerjavico razpihali in pasjo radost ter kruh popekali, so imeli prvo pavzo. Na tleh ob mizi s pištolama je bilo nešteto tulcev in sprva sem se že zbal, da sva prišla prepozno. Da so se dečki že nazabavali, midva bova pa v roke dobila pasjo radost namesto pištol! A so naju med smehom takoj pomirili. Da je za postreliti še dovolj, da bova imela vrh glave streljanja! Itak da sem protestiral, da streljanja (v tarčo ali pesek) itak nikoli ne more biti dovolj in še ko so prinesli novo veliko škatljo streliva, sem dvomil, da bom lahko zadostil svojemu apetitu. Velikim očem, takorekoč.
So vse naboje nato stresli v plastično banjico in začeli polniti nabojnike. Več ko dvajset jih je bilo in v vsakega gre po dvajset nabojev. To mi itak ni najbolj dišalo, polniti nabojnike, čeprav naboji so bili res lepi in svetleči, sem bolj proti pištolam pogledoval. A že zaradi lepšega sem sedel za mizo in se hotel lotiti dela. Pa so naju z Grdinom kar od mize nagnali, da polnili bodo oni, midva bova pa streljala. Itak da mi je kar rit začela ploskati, da keri papki, ki raje polnijo kakor streljajo, a rekel nisem pa nič, da si kdo ne bi premislil. Z Grdinom sva se namreč skoraj stepla, kdo bo prvi streljal, pa sem potem popustil, ker sem se spomnil, da že dolgo nisem streljal in da o streljanju torej vem le to, v katero smer se cev od pištole obrne!
Grdin teh težav ni imel. Je stopil do mize ko dirty Harry, vzel pištolo, nabojnik, potem pa … Potem je pa malo zastal. Pa vprašaj se mu je nad glavo narisal. In se je obrnil k strokovnjakom za pomoč. Eden od njih je bil malce presenečen, kako da ne ve, ker pištola je pištola, čeprav je prototipna, principi so isti, ter ga vprašal, če ni strelec. Je moj predragi prijatelj seveda takoj povedal, da itak da je strelec (zamolčal pa, da večinoma na petelina pritiska z miško!), samo da je bolj navajen s tanki strelat. Spet ni povedal, da računalniškimi, zato so bili verjetno začudeni pogledi vseh prisotnih. Moj ni bil, ker jaz prijatelja poznam …
Izstrelil je 10 nabojnikov po 20 nabojev, nato pištolo v vedro z mrzlo vodo pomočil (saj veste, test) ter jo odložil, nato sem pa jaz na vrsto prišel z drugo, identično pištolo. In sprašil 200 metkov ko da si rekel keks! Sploh nisem razmišljal, da tako hitro 50 eur že dolgo nisem pokuril! Šele po drugi rundi, ko je Grdin spet svojo rundo postrelil, sem začel malo meriti. Sem si kakšen kamen izbral in ga potem (če ali ko) sem ga zadel, streljal tudi med kotaljenjem navzdol in sem se parkrat, ko mi ga je uspelo zadeti tudi v drugo in enkrat celo v tretje, počutil ko kakšen kavboj, ki v zraku strelja kovance ali steklenico. Ja, razlika med zrakom in tlemi je velika in med kamnom in letečo steklenico tudi, a pri hvaljenju samega sebe nisem cepidlačil! Tudi vem, da je statistično večja možnost en kamen dvakrat zadeti, če izstreliš par tisoč nabojev, a, kakor rečeno, pustimo detajle. Jaz sem se počutil ponosno! Možakarsko …
Kar nisem mogel verjeti, kakšno srečo imava, da se drugim ni ljubilo streljati in da nama to veselje pustijo, a po kakšnih 3000 izstreljenih nabojih se mi je čas, ko sem prihajal na vrsto za Grdinom, začenjal zdeti vse krajši in krajši! Prijatelj je sicer medtem, ko sem jaz streljal, strečing delal in roko v ramenih vrtil (sprva sem mislil, da mi nekaj signalizira), meni se pa to ni ljubilo. Sem antistrečingist, nič ne tajim. To je za pusije …
Po 4000 nabojih sem imel že vsega poln kufer, kakor so napovedali, zadnjih 1000 in nekaj nabojev sem pa izstrelil iz čiste trme! Saj poznate tistega, ko je človek prišel v slaščičarno in naročal kremšnito za kremšnito, na koncu je pa dve naročil in si ju pritisnil na oči z besedami: Jejte, oči lačne!
Ne vem, če ni kakšna poslovna skrivnost, koliko nabojev morajo izstreliti z eno pištolo na testu (pištole tudi nismo smeli fotografirati oz objaviti fotke!), zato tega ne bom napisal, a verjemite, da veliko! Cel teden bodo streljali in postrelili toliko nabojev, kolikor jih pištola v “normalni” uporabi ne vidi v celem svojem življenju. Pa če si jo lasti sam predsednik kakšnega lokalnega streljaškega društva! Plus po vsakih desetih izstreljenih nabojnikih se jo potopi v mrzlo vodo, da kar zacvrči (le optike ne smeš zmočiti, so me proti koncu, ko sem zadevo že komaj držal v rokah, venomer opozarjali). In čeprav sem res mislil, da jim bom šel pomagat tudi naslednje dni, mi je telo povedalo, da jim zagotovo ne bom šel! Prsti me tako bolijo, da trenutno tipkam z mezincem desne roke, dlani pečejo, na rokah imam tri cele žulje in dva raztrgana, ki pečeta za popizdit, cela nadlaket me boli, če roko samo premaknem …
Ma, ni šans niti da grem v jamo ta teden! Evo, zdaj ko razmišljam, niti ne vem, kako bom šel lulat! Aja, okej, sem razmislil, bom sedel na školjko, čeprav to ni najboljša varianta za možake …
Po koncu pa sva si z Grdinom še hamburger privoščila, kakopak, in sem šele nato, ko me je mlada prodajalka začudeno gledala, ugotovil, da sem po obrazu usran od smodnika in olja in vode ko mlado prase.
Seveda naju ni nihče začudeno gledal, ko sva eden drugega po obrazu potem umivala z robčki! Ma kaj umivala, piling sva delala, ta pizdarija ne gre dol sploh!
Ampak, ja, prva polovica testiranja je bila božanska!
