Če malo čez okno pogledamo, vidimo, da prihaja zima. Z zimo pa ponavadi pride tudi sneg. Saj ga imam kar rad, nič ne tajim, ampak s svojo prastaro Julko s prav takšnimi gumami pa po snegu kaj daleč ne pridem. Mislim, ne pridem do jame. In čeprav vem, da pozimi medvedi spijo, se po gozdu vseeno raje slabo vozim kakor dobro peš hodim …
Sem poskusil verige, ki jih imam že od bogvekdaj, so pasale na petko in na fiata, na škodo pa ne. Prevelike. Kar mi sicer ni bilo najbolj jasno, saj sta imeli obe moji prejšnji jamarski vozilci kolesa ko od samokolnice, a znanstveni preskusi pač ne lažejo. Sem jih vseeno sprobal, kakopak, in poskusil voziti po snegu z njimi, a jih je kmalu izstrelilo ko puščico s koles …
Zadnjič enkrat je pa Remiha po dolgem času mimo moje hiše prineslo in ko je beseda besedo dala, sem enkrat vmes verjetno potožil, da moram nove snežne verige kupiti. In je možak, dober ko kruh, fotografiral moje gume, tam, kjer so dimenzije napisane, ter povedal, da imajo doma ene verige se iz časov, ko so tudi oni petke vozili. Pustimo ob strani, da je to verjetno še iz časov, ko je v plenice rinil, saj verige so itak iz kovine, se ne pokvarija kar tako …
Je potem enkrat sporočil, da verige je našel, da pa nikjer na njih ne piše, za kakšne dimenzije koles so. Sem vseeno skočil po njih, ker je bil mnenja, da včasih so itak delali samo verige za petke in fiate ter škode ene dimenzije, za mercedeze in avdije pa druge in sem si rekel, da sprobati pač ni greh.
In sem jih, sploh nisem mogel verjeti, kako odgovoren in pameten sem, sprobal kar doma pred hišo, ko je bilo še svetlo in brez snega! Ponavadi takšne zadeve sprobam šele, ko sem kje ponoči sredi hoste zakopan v sneg …
In moram po resnici povedati (kakor Urbi zadnjič, ko ni hotel še enega kozarčka na zaključni večerji JRS spiti in je po pravici povedal, da zato ne, ker se bo morda njegova draga zbudila, ko bo domov prišel in bo kaj akcije!), da mi ni bilo nič jasno. Saj verige so bile ko verige (le da so bile tako čiste in neuporabljene, da bi mi Remih verjetno še kakšno leto garancije poleg dal, če bi jih prodal in ne podaril, ker on podpira umetnost in umetnike vsaj s ketnami!), le na kolo jih nikakor nisem uspel natakniti!
Itak da sem poskusil na vse možne načine, saj jih nisem natikal prvič, a ni in ni šlo. Enkrat vmes sem celo popizdil in pomislil, da mi jih je prijatelj šenkal samo zato, ker so to posebne verige, za katere moraš kolo odšravfati z avta, jih natakniti na kolo, nato pa kolo nazaj na avto!
Sem že hotel zabrisati zadevo nazaj v škatlo (no, nisem samo mislil, dejansko sem jih zabrisal v škatlo, da jih odnesem podporniku kulturnežev s kakšno ostro besedo), ko je pogled pritegnila majcena knjižica. Navodila za montiranje verig. Itak sem prezirljivo puhnil skozi nos in že hotel zapreti škatlo, ko mi hudič le ni dal miru. In sem pokukal. Čeprav tapravi možaki to itak ne počnemo, navodila so za pusije …
Kaj na rečem. Itak da mi je bilo že ob prvi risbici vse jasno in verige na kolo nataknjene v pol minute. Pa še malo za nazaj mi je postalo nerodno, ker sem tudi stare verige natikal narobe, čeprav sem natreniral zadevo in jih namontiral v petih minutah. Ter se pri tem usral do ramen, kakopak. S tem načinom bi jih nataknil v pol minute in pri tem ostal čist!
Kar hočem povedati, je, da zdaj naj sneg kar pride, jaz sem pripravljen.
