Kako očeta v obrate

Pipa v kuhinji že kar nekaj časa pušča. Jaz to sploh ne opazim, ampak predraga slej ko prej zajaha. Ker je pretočna, priklopljena na nizkotlačni bojler, je normalno, da tu in tam iz nje kaj pricuri, saj se pipa obnaša kot varnostni ventil. Nisem pameten, to sem si zapomnil, ko so jo montirali. Ker sem znorel in poklical vodovodarja naslednji dan, da se obnaša kot tisti pregovorni “drži vodu dok majstori ne odu” pa mi je pojasnil. In to jaz moji predragi ponavljam, da je normalno, da malo curi, da to je pretočna pipa, ampak po skoraj dvomesečnem kazanju s prstom na problem moji razlagi ni več verjela.

Da je okoli pipe in po kuhinjskem koritu več sige kakor v jamah, ki jih obiskujem!

To že veste, ker sem že milijonkrat dokazal in povedal, da stvari rad popravljam in seveda sem se lotil tudi popravila te pipe, ker če hoče imeti človek v hiši mir in občasno hoditi po jamah, mora biti ženska zadovoljna. Sem nekaj brkljal po odprtinici, v kateri je vijak, s katerim odvijačiš zgornjo ročko in potem lahko kaj pritegneš, da neha cureti, a ga nisem mogel odvijačiti. Sem verjetno že prej kdaj kaj popravljal in sem uničil glavo vijaka.

Sem torej poskusil in ker ni šlo, je bila zadeva zame za nekaj časa zaključena, za mojo predrago pa kakopak ne. In ker sem bil že dva vikenda na vajah JRS in ker želim na vajo tudi ta vikend, naslednjega se pa že tečaj za nove reševalce pripravnike začne, sem se danes spomnil, da morda bi pa bilo okej novo pipo kupiti. Da bo mir v hiši. Ko me ne bo …

Sem skočil v Merkur in prijazni prodajalki razložil, kakšno pipo potrebujem in me je takoj k njim odpeljala. Pokazala je nekaj vesoljsko dizajniranih, za katere sem takoj vedel, da če jih domov prinesem, bo treba celo kuhinjo zamenjati, da bo dizajnersko pasala, potem je pa pokazala eno čisto navadno. In to sem izbral, kakopak. Pa ker sem se že par stvari naučil, sem še preveril, če nisem morda najdražje izbral in ko mi je zatrdila, da ne, sem z njo pod pazduho kar k blagajni odskakljal. Oprostite, ker je denar malo vlažen, jokam, ko vam ga dajem! Ni bila najdražja, ampak od navadne pipe pa kar krepko …

Ko sem bil že v tistih koncih, sem pa še očeta poklical, sva na kofe v najin lokal skočila, ko je bilo ravno lepo vreme in paše malo na terasi posedeti. Malo sva počvekala, enkrat vmes sem mu povedal, da sem novo pipo kupil. In kakopak, oče kot oče, me je takoj začel zasliševati. Da če vem, kako staro odvijačim in če sploh imam pravo orodje. Cevne klešče pa to.

Itak da sem rekel, da in znam in da vse imam, ker in znam in imam, a ni najbolj verjel, sem moral kar z njim po tiste posebne cevne klešče. Da ga popoldne, ko se bom jaz zadeve lotil, ne bo doma in da naj za vsak slučaj vzamem …

Sem vzel, so bile oboje klešče res veliko bolj kvalitetne kot moje, ko sem odhajal, me je pa že v hrbet zadelo, da naj ne pozabim zadeve tudi vrniti. Kar tako, mimogrede je to navrgel.

In itak nisem mogel, da ne bi. Sem se obrnil in ga presenečeno pogledal, da kaj se gre. Če se ne spomni, da sem mu jaz točno te dvoje klešče pred kakšnim letom posodil in mi jih ni vrnil in da jih zdaj pač jaz samo nazaj jemljem!

Fotru se je itak za trenutek iz ušes pokadilo, potem se je pa spomnil, da sva se te igrice že šla in mi je med smehom naštel še ene par stvari, katere tudi še nisem nazaj prinesel. Da naj jih s kleščami vrnem.

Mater, za človeka njegovih let ima dober spomin. Jaz pa za človeka mojih let slab sluh, sem preslišal našteto …

Doma sem se seveda takoj pod korito ulegel. Prisežem, v roku od takoj sem bil na hrbtu! Ker jaz res rad zadeve popravljam, saj to sem že omenil, ne?!

Ritka mi je ploskala, ko sem posebno matico pod staro uspel odvijačiti iz prve, čeprav je spodaj nič prostora. A ker vodovodarji vedo, da je spodaj vedno nič prostora, so naredili neko posebno matico s tremi majhnimi vijački, kaj takšnega še nikoli nisem videl. A ko sem poskušal s fotrovimi kleščami tisto matico obrniti in niti pod približno nisem poleg prišel, sem potem z izvijačem poskusil tiste male vijakce in je šlo!

Sem v mislih pohvalil vodovodarje za to inovacijo, ko sem poskusil odvijačeno pipo potegniti iz umivalnika, pa ni šlo. Sem pozabil odvijačiti cevi, priklopljene na bojler in vodovod. Ker se poznam in sem že parkrat kaj narobe popravil ali sestavil, sem zadevo najprej fotografiral, šele nato sem pa vse tri cevi s fotrovimi kleščami odvijačil. Še dobro, da sem si sposodil oboje, drugače bi zagotovo priključke v bojlerju odlomil, saj so bili krepko zašvasani s cevmi iz pipe!

Stara pipa je takoj romala v koš, preden sem novo namontiral, sem pa, ne boste verjeli, navodila vzel. Si pritisnil kofe, sedel na teraso in odprl majhno knjižico. In itak takoj popizdil.

Kot bi kitajsko bral!

Montaža armature na odprti grelnik (nizkotlačni bojler)

Na izpust armature je privit usmerjevalec pretoka. Ne smete ga zamenjati z regulatorjem (perlatorjem)!

Itak me je minilo, sploh nisem vedel, kaj sem prebral. Sem le grafiko pogledal, da vidim, kam gredo tesnila in ker je bilo vsaj to jasno, sem se kar lotil montaže.

Vse tri cevi iz pipe sem porinil od zgoraj v luknjo korita, potem pa spet legel na hrbet, da pogledam, če bodo dosegle bojler, potem bi me pa kmalu kap. Namreč, ko sem se najbolj zbrano rinil v omaro pod koritom, je firbec še mačko mimo prinesel in je še ona pokukala ob mojem obrazu v temo, ravno ko sem se malo premaknil in se je ustrašila ter poskusila odskočiti, pa ni šlo, ker sem se tudi jaz ustrašil in skočil, z glavo butnil ob predal, stisnil mačko, da je kar grozljivo zamijavkala, vmes se je pa še kuzlica, ki je očitno tudi prišla pogledat, kaj dogaja, prestrašila in med begom iz kuhinje in klobasanjem med mojimi nogami prevrnila smetnjak!

Sem znorel, kakopak, da sta se na vrt skrili, potem se pa spet v miru k pipi vrnil. In še enkrat znorel!

Matice na pipi so bile manjše kakor vijaki na bojlerju!

Sem poklical prijatelja, profi vodovodarja. In mu pojasnil problem. Itak mu je bilo vse v hipu jasno, a da ne more pomagati, ker je pri stranki. Da pa naj grem v trgovino z vodovodnim materialom in jim povem, da potrebujem redicirko, notranji navoj naj bo pol cole, zunanji pa tri osmine cole, pa da naj vzamem kromiranega. Sem si zapisal in se odpeljal v trgovino. Na drug konec mesta. Ravno prometna konica se je začela. Nisem norel, saj pipo bom kljub vsemu namontiral, preden predraga iz službe pride. Presenečenje pa to, če že rož ne kupujem …

Pred trgovino z vodovodnim materialom sem si še enkrat prebral, kaj mi je naročil prijatelj ter potem vstopil in prav profesionalno zdrdral prodajalcu, kaj potrebujem. Sem se počutil ko profi vodovodar, ko sem s tistimi pol colami in tremi osminami col operiral, plus staro reducirko sem na pult postavil. Ko hočem, se pripravim, tle ni kaj!

Pa še dobro, da sem se, kajti ko mi je možak prinesel reducirki, kromirani, naročenih dimenzij, in ju postavil ob staro, sem takoj videl, da nekaj ne štima. Ter pokazal s prstom. Da tisti zunanji navoj je prevelik, da nova pipa ima manjše matice!

Možak je povedal, da je to to, kar sem naročil, pol cole notranji, zunanji tri osmine cole, jaz sem s prstom kazal na staro reducirko in trdil, da potrebujem zunanji tri osmine cole ali kaj jaz vem koliko, zagotovo pa ne tako velikega, kakor ga je on na pult postavil.

Nekaj časa je bilo v prodajalni tiho.

Takšne reducirke s temi dimenzijami na tem svetu ni, je nato prepričano rekel prodajalec.

Človek, ki je slonel na pultu, njegov prijatelj verjetno, z zobotrebcem v ustih, mu je prepričano pokimal.

Na svetu takšne ni, je potem dodal še on.

In sta začela potem spet o colah pa o pol colah in treh osminah cole in podobno, a sem ju zaustavil.

Da meni se tudi sanja ne, kaj so to tri osmine cole in podobno, da pa vem, da imam na novi pipi manjšo matico, ki ne gre na staro reducirko, nova reducirka, ki mi jo je ponujal prodajalec, ima pa isto zunanjo dimenzijo.

Ampak zunanji navoj je pol colski, kakor ste rekli.

Sem ga spet zaustavil.

Da nimam blage veze o colah, ampak da naj mi da reducirko, ki ima manjši fi.

Naslednji manjši fi je tri osmine cole, je povedal.

No, tega mi dajte, sem zaprosil.

Takšnega ni na svetu, je spet zatrmulil.

A pa vi mislite, da so mi prodali edino vrsto pipe na tem svetu, ki se je ne da namontirati, sem bil jezen.

Oglasil se je človek z zobotrebcem v ustih, ki je slonel na pultu.

Kakor jaz vidim, ste staro pipo s treh osmin cole z reducirko povečali na pol cole, nova pipa ima pa tri osmine cole matico.

Sanja se mi ne, sem bil iskren.

Hočem reči, ne rabte reducirke za novo pipo, kar direkt na bojler prišravfajte, oboje je tri osmine cole. Niste probali?

Sem odkimal. Nisem. Sem poklical prijatelja vodovodarja, a sem mu verjetno narobe razložil, v čem je problem …

Nič nisem vprašal, koliko sem dolžan, le ves nestrpen sem se domov odpeljal, v prometni konici, kakopak. Doma sem preveril in res se je lepo izšlo. Brez reducirke!

Pa še tamali je ravno domov prišel in sem ga poklical na pomoč. Da je držal pipo pokonci, da jo od spodaj privijačim. Ko sem legel pod korito, sta živali odkurili na vrt. Živali se hitro učijo …

V navodilih sem preveril, kako gredo tesnila. Vse jasno. Pripravil sem si ključ pravilne velikosti, Vse po reglcih. In nato legel pod korito. Najprej mala podloška, potem pritrdilna plastika, veliko tesnilo, podkvica, matica. Začnem vijačiti, prostora malo, matica mi zdrsne, vse zgoraj našteto zdrsne po ceveh dol. Podkvasta podloška edina pade med plastenke s čistili in gobice za pranje in podobno navlako pod kuhinjskim koritom. Nisem znorel. Začnem umikati vsa tista čistila in vse, podkvaste podloške nikjer. Zabrišem čisto vse izpod korita na tla kuhinje, podkvaste podloške nikjer!

Popizdim. Da nekaj ne delam prav, da naj mali pogleda, da v zrak ni mogla pasti!

Mali pogleda in ugotovi, da je morda padla za omaro. Skozi majhno luknjo v hrbtu omare, kjer je odtok korita izginjal v steno.

Popizdim še bolj.

Kako naj pridem do podkvaste podloške?!

Edina varianta je, da odvijačim kuhinjski pult, umaknem pomivalni stroj, odmontiram bojler pod koritom in še to umaknem …

Popizdim še bolj!

Potem se spomnim. Skočim v garažo po kladivo in razbijem hrbet omare. Ga ne rabimo, se itak ne vidi, če so vrata zaprta! Med omaro in zidom ravno toliko prostora, da zarinem dlan noter, kaj dosti tipati ne morem. A vseeno tipam in upam, trske in majhni žebljički mi praskajo kožo!

Popizdevam!

Mali umirjeno predlaga, če bi morda z magnetom poskusili, ga imamo.

Odgovorim, da ne bo šlo, ker je podkvasta podloška iz mesinga, ki ni magnetna kovina. Zakaj, se mi sanja ne, kasneje prijatelj vodovodar pojasni, da zato, da ne rjavi!

Ko resno razmišljam, da bi vse skupaj kar na silo od stene potegnil, pa če vse potrgam, pride domov predraga iz službe. Ne moti jo vsa pizdarija, razmetana po kuhinji, skrbi jo zame. Ker norim. Da mogoče bi šel pa tisto podkvasto podloško novo kupiti, bolje kot vse ostalo razbiti.

Popustim.

Pokličem prijatelja profesionalnega vodovodarja. Če ima kakšno podkvasto podloško. Sanja se mu ne, kaj to je. On ne bere navodil za montažo pipe in ne pozna strokovne terminologije!

Ugotoviva potem končno, kaj potrebujem in mi reče, da če pridem takoj do njega, dobim, čez deset minut gre v Ljubljano. Da dvomi, da jih v trgovini prodajajo, ker jo pri vsaki novi pipi dobiš in iz stare jo lahko vzameš. Pustimo ob strani, da je imela moja stara pipa drugačen sistem, nabijem jim sistem!

Odletim do njega, išče, išče, najde eno. Pizdi. Ker je teden nazaj cel ajmar teh podkvastih podlošk stran vrgel, itak jih nihče ne rabi, pri vsaki novi pipi jih dobiš …

Odbrzim domov, a se ne spravim takoj k montaži, je že malo pozno, je treba s kuzlico na sprehod. Je bil bolj kratek, ker me je pipa neizmerno žulila, priznam.

Predraga drži pipo pokonci, jaz spet vsa tesnila in podkvasto podloško porinem gor, nato privijačim matico. Podkvasta podloška tokrat ni nikamor padla, pa četudi bi, sem ji privezal na sukanec. Prasica si tokrat ni drznila pasti …

Pipo zategnem, vstanem, si zadevo ogledam. Ko bog!

Prav ponosem sem bil na vse skupaj. V piko sem naredil!

Dovolim predragi, da se preseli s knjigo na sončen vrt, sam ležem pod korito, da še cevi na bojler in vodovod priklopim. To je bilo še edino lahko preostalo opravilo. Ena cev rdeča za v bojler (sem imel fotko, sem vedel, kam gre rdeča!), druga modra direkt na vodovod, tretja brez barve na drugo cev iz bojlerja.

Prišravfam vodovod, vse štima, celo teflonski trak sem uporabil, da ne bo kapljalo, prišravfam rdečo na bojler, tudi teflonski trak, vse štima, potegnem tretjo, brezbarvno cev …

Poooopiiiizdiiiim!

Tretja cev je prekratka! Ne doseže cevi, ki gre iz bojlerja.

Kaj zdaj? Grem po drugo pipo? Tele zagotovo ne bodo vzeli, matice so vse popraskene od klešč! Odvijačim  torej bojler in ga premaknem v levo, kolikor dovoli vodovodni ventil, ki prihaja iz stene, ravno na milimeter se vse izide.

Vmes v kuhinjo pride predraga, ker je videla, da bom eksplodiral.

A nisem, ker sem našel rešitev.

Vse priklopim, odprem vodovodni ventil.

Nič ne pušča.

Odpri pipo, rečem ponosno svoji predragi.

Ne teče, reče.

Vstanem, kar jezen. Kero babo sem jaz to poročil, ki še pipe ne zna odpreti?!

Dvignem ročico, nič se ne zgodi!

Se sklonim pod korito, preverim vodovodni ventil. Odprt!

Odprem pipo za vročo vodo, voda priteče. Vroča za popizdit. Me kar malo popari po roki.

Mrzla ne teče!

Meša se mi!

Predraga se umakne na vrt.

Pokličem prijatelja, profesionalnega vodovodarja. Ravno je v Ljubljani iskal parking, tri minute še ima časa.

Vprašam, če je možno, da so mi pokvarjeno pipo prodali.

Vpraša, če sem sam cevi montiral na pipo ali so bile že montirane.

So bile že montirane.

Potem si zajebal pri montaži na bojler, je bil prepričan.

Jaz še bolj prepričano nazaj, da sem do potankosti sledil navodilom, da nisem nič zajebal!

Je ena cev krajša, je vprašal.

Popizdim in povem, da je, ker sem moral bojler odmontirati, da sem lahko privijačil to prekratko cev na bojler, mamuimnabijem škrto!

Takratka gre direkt na vodovod, pojasni.

Se ne strinjam, da navodila pravijo drugače.

Nič mu ni jasno, se mu pa mudi. Pove, da ne morem kaj dosti zajebati, da naj poskusim še kako drugače zvezati, da me bo poklical, ko konča. Pa še to navrže, da preden bom drugače zvezal in pipo odprl, naj predrago ven pošljem za vsak slučaj … Ter prekine.

Nisem vedel, ali se heca ali ne, si pa za vsak slučaj pritisnem kavo in se z njo in navodili usedem na vrt, da še enkrat preverim.

Prijatelj je imel prav, narobe sem zvezal!

Zvežem, kakor mi je bilo naročeno, premaknem bojler nazaj, kjer je bil. Zdaj so cevi dovolj dolge. Vse! Preverim, vse dela. Teče mrzla voda, ko odpreš mrzlo vodo, teče vroča voda, ko odpreš vročo vodo. Ko zapreš, ne teče nič. In pri ventilih tudi nič ne kaplja!

Okej, kaplja pri odtočni cevi korita, se je nekaj premaknilo, ko sem zadevo od stene vlekel, ko sem iskal podkvasto podloško, sem porinil nazaj in ne kaplja več.

Stopim na vrt, povabim predrago v kuhinjo.

Naročim, naj odpre pipo. In mrzlo in vročo in toplo vodo.

Uboga, preskusi, vse dela.

Evo, da ne boš rekla, s kom si se omožila, da ni nič od mene, pipa je zamenjana!