Ja, vem, na kaj ste pomislili ob takšnem naslovu – da mi je končno počilo zaradi vsiljenega mi dopusta, ko se je moja predraga z vsemi najinimi piščanci na morje odpravila, mene pa doma pustila s kosmatima družinskima članicama. Kar pomeni, da sem tudi jaz na dopustu, saj nikamor ne morem. Še po hiše se praktično ne morem premikati, ker je predvsem mačka v depri in ves čas potrebuje pozornost. Saj jo poskušam zamotiti s hrano, sem v trgovini že najmanj šest različnih konzerv kupil, katerih se je na koncu razveselila le kuzlica, mački pa so nudile le kratkotrajno zadovoljstvo v obliki par grižljajev …
Danes sem se odpravil v kamnolom Lipica, kjer je doktor Staut organiziral učne ure z novim trinožcem, ki je uporaben predvsem pri urbanem reševanju, mi smo pa poskusili najti še kakšne uporabne vrednosti v jamarskem reševanju.
Sem se kar veselil tega dogodka, nič ne tajim, novega znanja ni nikoli preveč. Plus načrt sem imel, kako rešiti zadrego z živalskim vrtom, ki mi ne pusti premakniti se nikamor – psa s sabo vzeti, mačko pa ven flikniti!
Sem s kuzlico že pred kosilom odšel na sprehod, da bo vožnja mirna, čeprav je čisto malo manjkalo, pa bi me zaradi vročine kap ruknila. Nisva šla ob potoku, kakor ponavadi, kjer sta hlad in senca, ker bi šla pasja nesnaga v potok in bi smrdela potem v kombiju, temveč sva se na najbolj osončen travnik podala. Ko sva nazaj prišla, sem moral najprej pod tuš, me je namreč vročinski udar, pa kuzlico sem moral odganjat, ker ponavadi se jo po sprehodu stušira, a kar malega ni, se nič ne tušira.
Lepo ohlajen sem potem pico pojedel. No, moram biti iskren, smo jo pojedli. Ker na eni strani je težila kuzlica, na drugi pa mačka. Pa pustimo ob strani, da sta obe že dobili porcijo vsaka svoje hrane! Pravilno je torej, da smo pred odhodom pico pojedli. Midva z Lio sva sedla v kombi in proti Ljubljani pičila, mačka je pa neprostovoljno na vrt se preselila. In je zunaj mijavkala, ko da sem je dokončno deložiral!
Sem vam povedal, da sem na vrata na teraso končno komarnik namontiral? Dela, krvosesi ne letijo več v hišo! Imam pa problem. Prvi dan ne pes ne mačka nista mogli ne ven ne not, novotarija pa to, drugi dan je pes že brez težav eksplodiral in ven in not in opozarjal, da komarnik ne bo večen, mačka pa še tretji dan ruli zunaj, da hoče noter in si ne upa prestopiti praga, niti ko komarnik odgrnem!
Ampak tokrat, ko sem jo pred odhodom v Sežano ven zabrisal, je pa komarnik ni nič motil, je silila noter, ko da ga sploh ni …
V Ljubljani sva pobrala Dena, ki je sedel za volan, ker zna z eno roko šofirati, z drugo pa kosmatino čohati, da je mir v kombiju. Ko sem ga pohvalil, kako obvlada, je pa pribil, da jaz bi moral tudi to obvladati, ker sem še iz časov, ko smo možaki morali znati listati revije z eno roko. Je namigoval na tiste revije z nagimi teticami in strici, kakopak …
V Postojni sva pobrala še Vida, ga je novoporočenka pripeljala. Meni se je zdela slabe volje in sem seveda takoj zaciljal na to, da se kot mladoporočenec na neke vaje tam čez rob odpravlja, namesto da bi doma sesal in pospravljal, recimo, kakor je to običajno pri mladoporočencih, a me je pomiril, da je slabe volje verjetno samo name, ki ga od doma vlečem. Kar ni lih neka tolažba, če bolje pomislim …
Med vožnjo se je malo uscalo in ohladilo, da smo se v kamnolomu lahko v ne preveč peklenski vročini dela lotili. Najbolj pametna pri delu z novim trinožcem sta bila seveda dotore in Simon, pa Žiga je poskušal pametno faco kazat, ostali smo pa samo bolj ko ne kimali, da štekamo.
Pa saj smo, štekali, ampak novih informacij je bilo, da je glava pekla. Plus, če bi nas kakšni pripravniki videli ali pa mlajši reševalci, bi zagotovo protestirali, da nič po standardih ne delamo, ki jim jih njim v glavo vbijamo! Mateja mi je potiho zaupala, da ima občutek, da se ji je zaradi poglobljenih debat reševalski IQ dvignil vsaj za 10 točk (je namreč frišna reševalka pripravnica), jaz sem bil pa pameten in ji nisem povedal, da meni se je pa vsaj za 30 točk!
Ko smo osnove osvojili in različne možnosti sprobali, smo pa s pomočjo navodil in edukativnih filmčkov z YouTubea še prav vse skupaj postavili, ko smo bili že povsem samozavestni, da znamo, smo pa zadevo postavili na rob kamnitega mostu, da vidimo, kako se trinožec obnese v praksi. Pri dvigu nosil čez rob, ko na voljo ni višjih sidrišč.
Se je obnesel dobro. Le pri eni varianti smo nekaj zaštrikali in le malo je manjkalo, pa bi nekdo dobil po kepi. Ob tem nas je dottore seveda s smehljajem spomnil, da nam je že na začetku povedal, da se vsaj na šest mesecev pripeti nesreča ob uporabi trinožca, pa mu nismo povsem verjeli.
Den si je oddahnil in nas vzpodbudil, da smo še enkrat poskusili, da zdaj bomo itak šest mesecev varni!
Jap, vam povem, ko mladina začne odraščati in postane pametna, moramo imeti odrasli kar dobre živce …
Kakor koli, kuzlica je bila najmanj dve uri že v kombiju in hotela domov, ko smo končali. Če ne bi bilo že temno, bi še kar delali. Na srečo je imel le Simon čelado z lučjo in smo zaključili.
Še sladoled v Sežani in domov, do takrat, ko bomo morali trinožec uporabiti v realni situaciji, bomo pa verjetno že itak vse pozabili …
