Danes ni bilo ne prevroče ne premrzlo in sva z očetom en kofe udarila v kafiču blizu njega. Kjer ga občasno udarjava že zadnjih trideset let, se mi zdi …
Kaj dosti novega se nama ne dogaja, zato kaj dosti niti ne govoriva, le zadnje trivialnosti preletiva, zato imam čas, da buljim okoli sebe.
K sosednji mizi je sedel starejši par. S starejši mislim, da sta bila starejša od mene. Naročila sta vsak svojo pijačo, nato pa iz žepa potegnila vsak svoja očala za branje. Tetica je stopila k sosednji mizi in vzela Slovenske novice, sedla za svojo mizo in začela brati. No, brati. Saj kaj dosti brati ni imela, govorimo o Slovenskih novicah. Je preletela prvo in drugo stran, nato se je posvetila tretji.
Njen soprog, ki je do tedaj malo v zrak gledal, si je nadel očala za branje in k sebi potegnil prvi list časopisa. Novice niso spete, sem ugotovil in ju še naprej opazoval. Tetica je brala že četrto stran, ko je stric prebral, kar je imel za prebrati, nato mu je podala drug list, ki ga je ta skoraj avtomatsko vzel. In tako sta nadaljevala z branjem, se je videlo, da tega nista počela prvič. Kar nekakšna koreografija je bila v njunem početju.
Kaj dosti nista govorila vmes, le ko se je eden ali drugi kaj zahehetal, je eden ali drugi poškilil na tekst, ki je izvabil smehljal pri enem ali drugem. Vse sta počela brez besed in ko sta po nekaj minutah zadevo pokonzumirala, je tetica časopis lepo zložila, ga vrnila na sosednjo mizo, do konca sta spila pijačo in odšla …
Midva s fotrom pa tudi …
