Z Grdinom sva se danes odpeljala na turnejo po Sloveniji. Ker dead line je najboljša inspiracija. Prav menila sva se, če sva morebiti kakšen projekt že naredila tri mesece pred zahtevanim rokom al sva vse, vključno s tem, delala tri minute čez dvanajsto! In itak da je obveljala zadnja, kaj bi včeraj delal tisto, kar lahko preložiš na pojutrišnjem …
Za zaključno večerjo JRS naslednji vikend bova končno dokončala film o letošnjem zelo zahtevnem reševanju v Primadoni. Vse ima vrhunsko posneto, skoraj že zmontirano, le intervjuji nekaterih akterjev so manjkali. Zato turneja po Sloveniji.
Najprej Rile in Izi v Tolminu. Rile je bil poškodovanec, Izi jamar, ki je čakal na reševalce skupaj z njim. Sva z Grdinom marsikaj izvedela, ko še nisva snemala, ko sta se prižgali kameri, je bila zgodba bolj polikana. Rile in Izi sta v bivaku zmrzovala skoraj 18 ur, preden so do njiju prišli prvi reševalci. Rile je malo vedel, da bo trajalo, Izi malo manj. In ko mu je začelo zmanjkovati čikov, ja izgubil potrpljenje in Riletu kar povedal, da čez dve uri ne bo mogel več čakati in bo ven špricnil. Kar je Rileta malo prestrašilo, da bo moral sam zmrzovati, a so na srečo reševalci prišli prej, preden bi Izi lahko uresničil grožnjo …
Presenetilo me je, kako se je poškodovanec po osemnajstih urah odzval na prihod prve ekipe. Kar obraz se mu je razjasnil, ko je pojasnil, kako se je razveselil, ko je nad sabo zaslišal prve glasove. Prve glasove poleg Izijevega glasu po 18 urah! Sploh ne ve, kakšno srečo je imel, da nisem bil jaz z njim, bi se mojega blebetanja naveličal že po eni uri, ampak jaz ne utihnem …
Nato sva odpeketala v Kostanjevico na Krasu, k Samotu. Samo največji carji na tem svetu imajo krožni promet pred hišo. In Samo ga ima. Pa še k frizerju je šel, ne zaradi snemanja, bolj zaradi žurke za 50 rojstni dan! Nekako sem mislil, da bo šlo vse skupaj hitreje, a nisem računal na Grdina. Že samo njegovo snemalno opremo sva iz avta vsakič nosila po pol ure, pol ure je pa nastavljanje potem trajalo …
Samo je tudi marsikaj pametnega povedal, malo je bil uraden, kakor da bi se kamere bal, a sem ga potem enkrat vmes prekinil in malo bolj po domače par stvari vprašal, pa je pozabil, da se snema in je kar udaril pripoved in posnetki so vrhunski. Rile nama je prej malo v zadregi povedal, da so ga iz bolnišnice takoj odpustili in da je bil doma, še preden so zadnji reševalci z gore prišli, a je Samo pojasnil, da njegova poškodba ni bila enostavna. Kot poškodba v jami namreč. Mu je pri padcu ramo tako nagravžno ven vrglo, da se je sklep prav grdo ukleščil in ga brez rentgenske slike absolutno ni bilo mogoče naravnati, pa še v kratko narkozo so ga morali dati, da so mu zadevo naravnali nazaj, ker bi drugače verjetno v nezavest padel od bolečin …
Pri Samotu sva že mrak ujela, čeprav sva šla od doma skoraj še v mraku (je bilo pa bolj toplo kot pri nas) in čeprav naju je vabil na žurko, da odojek že švica pa to in nama tudi prenočišče ponujal, če bi pregloboko v glaž pokukala, sva se uprla skušnjavi ter se proti Postojni napotila. Kjer sva Tinkaro in Vida zlorabila za kratki izjavi. Kje ju je ujel klic o intervenciji. Vida je ujel na vaji RC Velenje, ko smo po osmih urah iz jame pokukali, a je moral stavek zelo velikokrat ponoviti, ker sva ga s Tinkaro pogumno drkala, pa režala sva se ko pohana mačka, da je celo Grdin znorel enkrat, da tako ne bo šlo več naprej. Ker sva držala svak svoj refletor za Vida in ko sva se krohotala, se je svetloba na njem sprehajala ko v diskoteki … Pa seveda sva hotela tudi oba zadevo podokumentirati vsak s svojim telefonom, dokler Grdin spet ni znorel, potem sva se pa malo zresnila. Ker nas je itak že zeblo ko pse …
Potem je na vrsto prišla Tinkara, ki je sicer najprej rekla, da ne bo, ker je njo klic na pomoč dosegel, ko so pri bratu drva pripravljali, ampak je potem popustila, ker je kot vsaka ženska rada na filmu. Malo jo je skrbelo sicer, ker las ni imela opranih, a jo je Grdin potolažil, da bo on to v postprodukciji popravil in je verjela. Pa še ene 30 m drv smo našli in smo jo tam pred njimi posneli. Pustimo ob strani, da so nas vsi sprehajalci gledali, ko da snemamo pornič …
Od njiju bi sicer morala odleteti do Erkija v Logatec, a ker naju je ura že kar preganjala, sva ga prenaročila za v soboto v Novo mesto, česar je bil kar vesel, ostale v Ljubljani tahitre sva prenaročila na nedeljo in se direkt k Maksu v Depalo vas odpeljala. Ni bil nič presenečen nad zamudo in pozno uro, ve, kako potekajo projekti z Grdinom.
Je bil oče samohranilec, predrago soprogo je spustil na žur in čeprav smo mislili, da bomo pri njemu res hitro, ker štirje otroci znajo veliko pomagati, če hočejo, ni šlo tako hitro. Ker je, sicer drugače čisti profi, dobil malo treme, saj ga je komplet njegov podmladek budno spremljal, pa še njegova zlata hčerka je pripravila narezek. Je Maks svoji deci naročil, naj se pri hrani malo špara, saj je med snemanjem zagotovo slišal, kako nama je krulilo po želodcih …
Ja, evo, se dela, do naslednjega tedna bo, čeprav vem, da bo moj zlati prijatelj vse preostale dneve švical iz vseh mogočih lukenj zaradi tega!
A kaj bi to, končni izdelek bo zagotovo spet vrhunski …
