Eni so pridni in se že počasi pripravljajo na jamarske izpite. Saj niso težki, se mi zdi, da je vozniškega težje narediti, ampak tudi za jamarskega se moraš potruditi in malo potrenirati.
Mojra se je odločila v Čaganki še malo globlje priti med sprotnim učenjem jamarstva, jaz potrebujem kondicijo, Tone pa malo miru, da lahko knjigo prebere. In smo se pri bivaku pri Čaganki dobili, vsak s svojim načrtom, edini malo bolj tečen se mi zdi, da sem bil jaz, ker sem moral zgodaj iz postelje. Okej, ne zelo zgodaj, ampak absolutno bolj zgodaj kakor po navadi …
Aja, pa kuzlica je bila tudi malo tečna, se mi zdi, ker jo je moja predraga, ko je mene iz postelje vrgla, še njo zbudila, da sta šli skupaj po maline, ki jih je potrebovala za sladico …
V Čaganko je bilo kar prijetno se spustiti, zunaj je bilo vroče. Mojra je bila vesela, da se jamarstva uči, jaz malo tečen, ker sem moral kondicijo nabirati, hkrati pa tudi malo vesel, ker sem ji v bivaku na 250 metrov obljubil kofe in so se mi že kar malo sline cedile. Sem bil pripravljen, sem s sabo vzel in vodo in kavo in novo plinsko bombico, nič me ni moglo presenetiti. A me seveda je, gorilnik je bil povsem zasigan, ni delal!
S kavo torej ni bilo nič in sva se torej kar ven odpravila, ženska je bila tudi gor grede zadovoljna, se je učila jamarstva, jaz pa malo bolj tečen, ker sem moral kondicirati, pa še kave nisem dobil …
Nama je kar šlo, samo enkrat se je ujela, na vrhu Sedemdesetmetrce, ni vajena blatnih vrvi, sem ji moral pomagati, jaz sem bil pa potem tudi kar zadovoljen, saj je tudi meni začuda kar šlo, čeprav sem gnil.
Še najbolj zadovoljen je bil Tone, ki nama je čevape spekel, ker je, takoj ko sva izginila v podzemlje, v bivaku knjigo našel in je malo legel in bral, a ni veliko bral, je kar takoj zaspal …
Sem se v torek zbudil, ko da me je tovornjak povozil, vse me je bolelo, kondicije torej nisem dobil, le bolečine, da sem cel dan (s pavzami, kakopak) v bazenu čmuril in se celil, proti večeru sem pa fotko od Mojre dobil, z lepimi pozdravi z Jalovca …
Ja, si želi pogledati še Južni rov in malo potrenirati, plus nov gorilnik že imam pripravljen za srednji bivak, tam spodaj sem jaz bolj suveren od nje, naslednji dan vsega stokajočega in bogega me pa ne vidi. Zato sem se ji tudi povsem mirno lahko zlagal, da za na dno Čaganke pa še ni čisto pripravljena, da naj gre raje na Jalovec, da to je lažje …
