Podebeljeno

Danes se je name spomnil Mitja. Da je petek in da moram malo med ljudi, čeprav ve, da ne praznujem petka kot on in ostali normalni ljudje.

Saj veste, ker zame je vsak dan petek.

No, verjetno je mislil na doboto, a ne bomo cepidlačili …

Sem šel, kaj sem pa hotel, občasno med ljudi je potrebno iti, še posebej, ker je prej prijatelj zavil še na bankomat. Je bil verjetno še vesel, ker je družino po prvem šolskem dnevu v živalski vrt peljal in so ga brez problemov ven spustili. Je verjetno upošteval moj nasvet, da je zadržal vstopnico do izhoda …

Ljudi je bilo veliko, mladih, lepih, brhkih, zato je, ker je bolj izkušen, skoraj stekel v gostilno, da je zasedel sedež, s katerega je imel boljši pregled na brhke, khm, ljudi. Jaz sem jim kazal hrbet. Ker nisem dovolj izkušen. Ali pa imam že slabše reflekse, kaj pa vem …

Sva malo čebljala in malo pila, če bi tudi jaz pil pivo, bi jih v povprečju spila oba toliko, da skoraj že za volan ne bi smela, a to je že spet cepidlačenje.

Pa ker se je že skorajda nov dan bližal, sem malo postokal, da bi šel domov, ker naj bi šel naslednji dan v Čaganko, malo v Južni rov se potenstat.

Me je odpeljal, a še prej, verjetno iz navade, ali pa je na bankomatu preveč denarja ven vrglo, zavil k lokalnemu dilerju zdrave prehrane.

Sva si naročila kebab in ko sva med žvečenjem oba zadovoljno grulila, kako je to dobro pa to, je prijatelj ugotovil, da sicer pekočega več ne je, kolikor je včasih jedel, da je kar gorelo, ampak da njegov kebab pa vseeno ni tako vroč, kakor bi naj bil, saj je naročil, naj čili še posebej malo odebelji zanj. Pa da mu ga vedno dobro podebelji s pekočo pizdarijo, ker mu vedno pusti dobro napitnino in sta skorajda že najboljša prijatelja …

Jaz sem žvečil in užival in nisem kaj dosti prej o tem razmišljal, potem sem pa vseeno priznal, da jaz pa sicer ne maram pekočega, a da se mi očitno po kovidu končno vsaj malo vrača okus, ker sem pekočino po dolgem času pri lokalnem dilerju spet začutil.

Prijatelj je malo pomolčal in potem po ostanku svojega kebaba pobrskal, da vidi, če ima čebulo. Ker on ga je naročil s posebej podebeljenim čilijem in brez čebule. Čebulo je imel.

A ti imaš čebulo? je vprašal.

Sem že skoraj vse pojedel in ker nisem prepričan v svoj okus, sem samo skomignil z rameni, ko sm se še po glavi popraskal, bi me pa kmalu kap.

Ker je bila glava povsem mokra!

Sem dodatni servetek, ki sem ga dobil, ker sem pacon pri tovrstnih jedeh, uporabil za brisanje glave, čeprav je bil že uporabljen okoli ust. Samo enkrat sem potegnil, pa je bil za ožet!

Pa problem je, ker še nimam okusa, me je peklo bolj po ustnicah, pa po glavi sem švical, a ker sem po nesreči dobil zadevo res še dodatno pekočo, sem kmalu začutil še pot, ki mi je tekel po hrbtu …

Mitja je crknil od smeha, kakor se za prijatelja spodobi, pa poprosil me je, naj mu pošljem sporočilo, kakšen drekec bom pri Čaganki iztisnil in če bo kaj peklo …

Pa me zdaj še to skrbi malo, prej me je samo, kako bom brez kondicije v Južnem rovu crkoval …