Naj pride zima

Čeprav mraz še ni pritisnil, smo pri Čaganki kar dobro kurili. Tudi poleti. Zaradi mesnin, saj veste. Paše nekaj toplega v rito, ko prideš iz jame.

No, zdaj prihaja zima (pravijo), drv je pa skoraj zmanjkalo. In je naš predsednik zaukazal delovno akcijo. Nedeljsko.  Zelo zgodnjo.

Smo bili pri Čaganki že ob devetih dopoldne, motorke so že pele.

Jaz o motorki vem le to, da je ne smem prijeti v roke, čeprav se mi zdi takšno tapravomoško orodje!

Tam okoli je bilo par podrtih sušic, ki so nam jih dovolili pokonzumirati in ker so bili med nami kar štirje pravi možaki, ki so vihteli vsak svojo ropotajočo zadevo, kar nisem vedel, kam bi gledal! Mislim, prepričan sem bil, da se to ne more končati dobro, nisem zaman gledal že na stotine youtube videov predvsem ameriških strokovnjakov, ki so posneli podiranje drevesa ob hiši!

Prav nisem si upal prijeti telefona v roke, da bi kaj posnel, da ne bi s tem priklical nesreče, čeprav me je misel o milijonskih posledičnih ogledih kar malo rajcala, nič ne tajim.

Ko je recimo ena visoka in drobna sušica začela padati v nepredvideno smer, nas je vsaj ene pet bežalo od tam vsak v svojo smer, nismo tekli vsi v eno!

Na srečo se ni nič zgodilo, le ko smo k bivaku pritovorili nažagano, je imel predsednik na glavi že ogromen obliž. Ni hotel povedati, kaj se je zgodilo, a nesreča z motorko zagotovo ne, ker potem obliž verjetno ne bi bil dovolj …

Do enih smo že vse nažagali in nasekali, čeprav sem jih že kakšni dve uri prej začel prepričevati, da je dovolj. Ker me je vse bolelo. Nisem vajen težkega gozdarskega dela, čeprav sem zelo uspešno krivine lovil.

Drvarnice je polna, tudi poleg drvarnice je velik kup, zima lahko pride.

A v nedeljo še ni prišla, prav lep sončen dan je bil, ko smo po koncu na žar vrgli mesnine. Vsega je bilo preveč, da smo na škrge dihali, pa še ostalo je za eno ali dve pojedini.

Sem Mojro, ki je prinesla kakšen meter in pol pasje radosti, na koncu vprašal, če jo celo razrežem na koščke ali jo bo domov odnesla in nisem takoj ugotovil, zakaj se vsi smejijo, šele ko so začeli vici pokati na to temo, se mi je posvetilo.

Zmagal je Bošti, ki je enkrat prodajalki v trgovini, ko ga je vprašala, koliko pasje radosti naj mu odreže, odvrnil, da za eno dobro batino. In mu je ženska odrezala skoraj trideset centimetrov, Bošti se jo zdaj pa kar malo boji.

Ampak po moje se je nima za kaj, ker ni specifiziral, si je verjetno mislila, da si želi konjske mere ali kaj …