Pravijo, da se je na nesrečo potrebno pripraviti, preden se zgodi. Kar je pametno, ko ti ogenj pod rito gori, je dobro vedeti, kako ga pogasiti.
No, to verjetno velja za gasilce, mi jamarji se bolj za nesreče pod zemljo pripravljamo. In ker so tudi v Sloveniji še pametni ljudje, ki razmišljajo, so pri Civilni zaščiti pripravili štabno vajo o množični nesreči v Postonjski jami.
Štabno zato, ker je za mizo laže premetavati različne scenarije kakor v jami 200 ljudi poškodovati in razmišljati, kako jih ven spraviti …
Pri jamarski reševalni imamo na vajah tudi vedno različne scenarije, a ko je poškodovancev v jami več kot dva ali tri, se že začnemo norčevati, če bo naslednjič pa avtobus v jamo zapeljal al kaj?!
No, v tokratnem scenariju štabne vaje jih je bilo potrebno na varno spraviti 300! Kar niti ni tako za lase privlečen scenarij, če vemo, da jih našo naravno znamenitost letno obišče skoraj milijon!
V petek smo si predstavniki različnih služb najprej ogledali komplet jamo, po kateri hodijo turisti, da bomo vedeli, o čem bomo govorili v soboto, potem smo se pa poslovili.
Vid je odšel domov, ker kot pravi jamar blizu jame živi, midva s Potrpinom sva se pa do presvitlega predsednika odpeljala, da naju je lahko pogostil s čevapi in drugimi dobrotami, preden naju je v posteljo spravil.
Kar je bilo kar adrenalinsko, ker naju je oba spravil v zakonsko posteljo, ki si jo največkrat delim le s predrago soprogo. Saj ne, da s Potrpinom še nisem spal, neštetokrat sva smrčala drug drugemu na uho, a vedno vsaj iz neke minimalne razdalje!
V zakonski postelji skupaj pa še nisva spala!
Sem mu izrazil svoje bojazni, da kaj bo, če se v žlički zbudiva, pa me je pomiril, da to ni nič takšnega, da imava vsak svoj kovter. In je zasmrčal …
Noč je bila mirna (in zame kratka), ker smo morali biti v Postojni že ob osmih zjutraj, kjer smo potem balinali z različnimi scenariji, različne službe pa so predstavljale, kako lahko najbolje pomagajo.
Je bilo nadvse zanimivo, čeprav je malo nenavadno, da te na koncu bolj rit boli kakor mišice!
A kot rečeno, če zdaj do česa pride, smo že bolj pripravljeni kot prej …
Se splača že zaradi vstopnine v Postojnsko jamo biti član JRS! 🙂