Cinki, spet

Tokrat s Tomasotom, dol grede je bil nekaj časa gobčen, potem pa čedalje manj. So se šale spremenile v kletvice. Na dnu en čikec, potem pa gor, s stokanjem do vrha. Sem zgrešil eno pritrdišče in sem kot netopir čakal in čakal, da se je Tomi končno prepel, stokanje se je stopnjevalo, bolela so ga jajčka. Pa ne velikonočna … Jah, pisarniška zasedenost (čeprav 100 metrov na štriku res ni mala malca, ok, razen zame), a je kmalu prišel k sebi, pivičko, ogenj in base …

pb260003

Naš Gregi

je zamudil letalo z Brnika v London. Pravkar. Saj to ni smešno, vem, ampak zapisati pa moram, ker postaja podoben meni in se mora zamisliti nad sabo … K ga kar vidim zjutraj, kako si je s senvičem umival zobe in stoje poskušal prebrati oz. preleteti dnevni časopis, da na pot ne bo šel neinformiran in si ves čas dopovedoval, da ima še veliko časa, v avtu malo pred Brnikom pa se je začel spraševati, kje za vraga je toliko časa zabluzil v nič …

letalo

Boš čiza?

Evo, če skačeš po luknjah in se podiš po hostah ob najbolj nemogočih urah, je velika verjetnost, da postaneš lačen. Variant je seveda več, kako potešiti lakoto, a doma po hladilniku brskat se mi ne ljubi (ok, to že, a ker sem len, ponavadi kisla smetana in kos kruha samo), na bencinski sendvič tudi ni najbolj okusen, najbližji lokalni Šiptar s kebabom, bureki in burgerji pa je ponavadi najslajša izbira. Pa še odprto ima do ranih jutranjih ur, jasno. In četudi je gneča, ko parkiram pred vhod z umazanim in obtolčenim ruskim džipom, ljubkovalno Ladko imenovanim, se vrsta ponavadi razpre.

Ampak, ko ti tvoj najljubši lokalni prodajalec ob vstopu v njegovo velecenjeno prodajalno namesto dober dan ali dober večer samo mimogrede pokima in vpraša A boš čiza?, potem veš, da nekaj ni prav. Da si mogoče prevečkrat pri njem. Je bilo, kot da sem prišel domov s šihta, res.  Ker če se bo tako nadaljevalo, bova še novo leto skupaj praznovala pa na kakšen dopust skupaj skočila, al kaj? Že to mi je malo anojing, da mi prodajalec mojih najljubših cigaret maha čez cesto in vpije, da me že nekaj časa ni videl (ker sem zadnje čase res bolj malo gotovine s sabo nosil in sem po čike skakal v Mercator, kjer lahko plačaš s kartico), petrolovci pa tudi že točno vedo, kaj še ponuditi, ko se prikažem pri njih – a olje za tovornjačka še mate, pa bencinček za zipota? – čeprav se ne pripeljem s tovornjačkom in čeprav si pri njih ne prižigam cigarete …

Ampak, kakor koli, danes je žena spet (jeba, sem zapisal spet, čeprav je to zelo zelo poredko) nekam odpeketala in sem bil zadolžen za prehrano moškega dela familije in sem, ko sem se vozil domov, enostavno poklical Maksa in vprašal, če bodo bureke in se odpeljal do mojega najljubšega prodajalca kebabov, burekov in burgerjev in naročil štiri sirove in enega mesnega. Zakaj pet, ko smo pa samo štirje možaki v familiji? Ker sem se spomnil še na Roberta, s katerim najbolj pogosto zahajam na tovrstno prehrano in ga vprašal, če bi tudi on in jasno, da bi … Sem se počutil kot tisti skavtek, ki raznaša hrano ostarelim. Pred hišo sem poklical sina, da je prišel ven po bureke za njih in z dvema preostalima odpeketal do prijatelja, da sva povečerjala in spila kavo, otroci so pa medtem računalnik nabijali in se požvižgali na šolo, a to je že čisto tretja zgodba, ki z mojim lokalnim prodajalcem junkfooda nima veliko skupnega …

vesna_sini

Šala mala

Ivice jel ti voliš svog tatu?
Ne volim!
A zašto?
Jer je stalno na službenom putu i nikad ga nema doma!
Jel voliš svoju mamu?
Ne volim.
A zašto?
Pa ona je stalno sa susjedama na kavi i nikad je nema doma.
A koga ti voliš Ivice?
Hrvatsku nogometnu reprezentaciju. Oni ne idu nigdje!