Klemija pa ni

Se je šel zabavat nekam na sever Slovenije. S celo bando. Saj sem bil povabljen, a se mi ni ljubilo iti. Sem ga pa klical dopoldne, če greva na kavo in je popizdil. Da mi je stokrat povedal, da gre z doma in da zares ne razume, kako si ne uspem zapomnit vsaj tu in tam kakšne stvari. Je že hujši ko moja preljuba soproga! Jaz sem na srečo slišal približno nekaj takšnega: bla bla bla bla sem ti stokrat povedal bla bla bla bla pa res stokrat bla bla bla bla … In ga popoldne spet klical a sem se še pravočasno spomnil in prekinil! Ah, ta naš Klemi …

klemci

D.I.S.C.O.

Ja, možak je v nekaj dneh šestnajstkrat spremenil načrt za rojstnodnevno zabavo, na koncu sva ostala sama. V hosti. S klobasami in pivom. Jebemuvraga, klobase mi čez ušesa gledajo (so pa dobre za popizdit!), tolikokrat smo jih letos že spekli, piva sem pa spil kot nikoli prej v vsem življenju. Je pa res, da so nas te nočne žurke naučile vsaj nekaj koristnega – ogenj zakuriti tudi z mokrimi drvmi. OK, priznam, vseeno traja kar nekaj časa, da zagrabi in se razgori in da smo ponavadi že hudičevo lačni, preden je žerjavica nared za base, a smo iz dneva v dan boljši! Še malo, pa bomo pravi survajverji, res. Komaj čakamo, da pade sneg, da gremo spet bivakirat v Rog. Saj mraz ni problem, večji problem je strah pred medvedi. A Klemi ima solzilec in niti za trenutek ne spusti prsta s “sprožilca”, Robert pa namerava spati s prižgano motorko. No, bomo videli …

Kakor koli, žur za Robertov rd je bil kul, celo divjo disko musko sva imela, pa ne zato, ker bi hotela plesati ali zaradi kakšnih nostalgičnih razlogov, temveč sva z njo odganjala zveri. Uspešno. Nobena se ni približala …

[vimeo]http://www.vimeo.com/7871096[/vimeo]

Vse najboljše, dragi Robert!

Moj prijateljček je v že letih, ko verjetno ne bi bil najbolj vesel, če bi izdali, da je danes star 30 let, zato bomo starost zamolčali! In sem malo pobrskal po kompu, da bi našel kakšno fotko, ko je bil še mlad in sem izbrskal spodnji dve, ko sva bila kakšnih 5 let nazaj skupaj na smučanju v Franciji in je bil še mlad, lep, perspektiven, dolgolas, brez gubic, neciničen, optimističen, vesel, radoveden, nezagrenjen, neobremenjen z bejbami, nealkoholik, zagret za delo, optimističen, lepo pobrit, neavanturističen in vedno pripravljen pomagati, ni uporabljal grdih besed in ni razmišljal, da bi se med tople bratce vpisal, še absolutno ni sanjal, da bo nekoč zelo dober fotograf in absolutno se mu niti sanjalo ni, da se bo suvereno potepal po podzemlju (tistem tapravem, jasno, za prave možake, ne mafijsko-fegetskem!) …

kruhic2 kruhic img_3791

Pa še filmček o njegovem prvem smuku. Se je ravno smučati naučil in kot vsi pravi začetniki se je seveda moral spustiti v smuk, da je začutil veter v laseh in na koncu, kot vsi začetniki, sneg v gatah …

[vimeo]http://www.vimeo.com/7859410[/vimeo]

Vse najboljše, dragi prijatelj, bova zvečer en tiski spila, ne? No, jaz bom viski, ti se pa z njim že tikaš, ne!? 🙂

Cinki, spet

Tokrat s Tomasotom, dol grede je bil nekaj časa gobčen, potem pa čedalje manj. So se šale spremenile v kletvice. Na dnu en čikec, potem pa gor, s stokanjem do vrha. Sem zgrešil eno pritrdišče in sem kot netopir čakal in čakal, da se je Tomi končno prepel, stokanje se je stopnjevalo, bolela so ga jajčka. Pa ne velikonočna … Jah, pisarniška zasedenost (čeprav 100 metrov na štriku res ni mala malca, ok, razen zame), a je kmalu prišel k sebi, pivičko, ogenj in base …

pb260003

Naš Gregi

je zamudil letalo z Brnika v London. Pravkar. Saj to ni smešno, vem, ampak zapisati pa moram, ker postaja podoben meni in se mora zamisliti nad sabo … K ga kar vidim zjutraj, kako si je s senvičem umival zobe in stoje poskušal prebrati oz. preleteti dnevni časopis, da na pot ne bo šel neinformiran in si ves čas dopovedoval, da ima še veliko časa, v avtu malo pred Brnikom pa se je začel spraševati, kje za vraga je toliko časa zabluzil v nič …

letalo