Hej ho, hej ho

v Čaganko zdaj gremo! Sej na slikici se lepo prepoznajo Klemi, Tico, Anži, Miha, gospod Grah in Srečko, tako da ne rabim naštevat, kdo vse bo dol v bivaku užival par dni. Sem spakiral prasico in jo malo potežkal, potem pa zacvilil preljubi mi soprogi, da bom po vsej verjetnosti crknil med transportiranjem, pa kaj dosti razumevajoča ni bila. Da me nihče ne sili pa to. Mislim, saj je itak poskusila le biti duhovita, vem, pa itak da me sili, kako da ne. Radovednost, kaj je za tistim meandrom na trenutnem dnu in kaj na vrhu tistega kamina v Game overju, kamor bosta kukala Tico in Klemi …

Aja, pa jutri bo dež, ker se je danes na miljon kofetov pripeljal Marko P. (in že od daleč trobil moji soprogi, ker sva bila ravno pred hišo in kakor da solatarski bemfel ne bi bil od mamice!), par minut kasneje pa še sam presvetli Nejko G. na malo manj kofetov (in več vode, ker zdaj živimo zdravo pa to pa tud čike štejemo pokonzumirane!) in smo toliko blebetali, da vreme drugačno sploh biti ne more. Res!