Home > BlogXtreme > Sprehod

Sprehod

17. junija 2013

Jap, lepo vreme je končno prišlo in kmetje so zagrabili, saj so prvo košnjo povečini izgubili. Na vsakem drugem traktorju z obračalnikom sena je sedela ženska, moški so povečinoma kosili. Kar se mi je zdelo čudno. Saj morda ni, kaj pa vem, a nekako se mi je zdelo, da bi morale ženske bolj malico nositi ali kaj podobnega, ker so pač nežni spol, šofirajo naj pa dedci. Pa nisem šovinist, vsaj da bi vedel, ne, le čudno se mi je zdelo. In sem to tudi glasno izrekel, očitno, ker je prijatelj mirno pojasnil, da tako to je, al bo delala al bo pa šla, da sam za kavsat lahko tud ovco vzame možak …

Dobro, nima veze, to je bila le opazka za nekaj smeha, ko smo se vozili po čudoviti pokrajini in iskali zborno mesto. Nesreča je namreč zmatrana, ker nikoli ne počiva in ker ne počiva in se nesreče dogajajo, moramo biti reševalci pripravljeni. In za reševanje iz jam smo pripravljeni, za reševanje iz sotesk pa ne tako zelo. Vsaj ne vsi. In se moramo torej pripravljati, da ko nesreča pride, da smo pripravljeni. Logično, ne? Večina sotesk je sicer za turizem zaprta, a ker češki turisti pridejo povsod (še en stereotip, kaj pa čem), ponavadi v opankah, moramo res biti pripravljeni za akcijo v tudi najbolj zahtevnih.

V soboto smo se pripravljali kar v dveh soteskah (v štirih skupinah) in vsaj zame je bila izkušnja čudovita. Še nikoli se nisem igral kanjoninga in vse, kar je novo, je zanimivo. Sprehajali smo se po soteski in se učili premagovati slapove in brzice in se pri tem ne preveč poškodovati (ne preveč se zabavati pa ni bilo zapovedano). Na začetku seveda stiska rito do nezavesti, ko moraš prvič po vrvi po slapu in te deroča voda buta ob skale in ti drsi, pa nič se ne sliši in nič ne vidiš zaradi pršenja, potem se pa navadiš in začneš uživati. Če se je le dalo, smo se spuščali kar po ritih kot po toboganih ali skakali tudi z dokaj visokih slapov, a to je vedno odvisno od tega, kako globoka voda je spodaj. Pa ne glede na vse pred skokom vedno stiska, ko skočiš in ti nič ni, bi pa ponovil vajo. V moji skupini je bil tudi Ciril, njegovega skoka nikoli nisi preslišal, ker je najbolj pljusnilo, čeprav je potem na analizi rekel, da širim zlonamerne govorice in da temu ni tako. A to so res nepomembni detajli, čeprav je res, da je on najbolj užival in čofotal in skakal in rinil v slapove, kar se mi je čudno zdelo, ker dohtarji so po mojem mnenju bolj resni in zadržani. Lahko da gre spet za predsodek ali pa za pravilo, ki potrjuje izjemo, kaj pa vem, mi je pa všeč, Ciril namreč, ker kot jaz vedno šnofa, kje bo kakšno kavo staknil …

Prvo sotesko smo relativno hitro dol vrgli, bolj počasi smo potem gor cepetali do kombijev, ker je bilo vroče za popizdit, nato smo se pa v drugo odpeljali, ki je lepša in bolj zahtevna. Lepša in bolj adrenalinska je bila res, bolj zahtevna pa predvsem zato, ker smo zgrešili vstopno mesto in smo se sprehajali po soteski kar nekaj kilometrov, preden smo prišli do točke, pri kateri bi morali vstopiti. Mi smo uživali malo dlje torej, ostali pa ne, ker so že skoraj hoteli reševalce poslati za nami …

Na koncu smo se morali še po slapu spustiti, ki je turistična znamenitost in je bilo spodaj ogromno turistov, ki so nas fotografirali in nas občudovali, da sem se skoraj že kot opica v živalskem vrtu počutil. Sem nekaj bentil, da naj nam samo še kikirikije začnejo metat in bo isto, potem sem se pa nenadoma spomnil, da že skoraj šest ur nisem kadil in sem se po vrvi zelo hitro dol spustil, še malo bolj bučno čofnil v vodo, kot bi sicer, pa še lučko sem prižgal na čeladi, da bodo imeli turisti boljše fotke, pa parkrat sem potavhal, ko sem plaval proti njim. Zaploskali niso, a ko sem jih potem začel nadlegovati, če imajo morda kakšen čik, je bilo večini malo nerodno, ker sem očitno na same zdrave nekadilske tujce naletel. Mi je bilo kar prav, da jim je bilo nerodno, ko sem se pa tako trudil, veseli naj bodo, da nisem zahteval, da fotke zbrišejo!

Na koncu seveda pa še dobrote z žara, da smo energijo izgubljeno povrnili, s Cirilom sva pa še v bližnji kafič na dvojno kavo skočila in je bilo malo zadrege, ker je obema natočil samo enojno. Sva mu razložila, kaj potrebujeva in je obe kavici prelil v eno večjo skodelico zame, za Cirila je pa novo dvojno scmaril, ko sva malo k sebi prišla, sva si naročila še dve dvojni in se ni več zmotil. Le ko sva naročila še dve dvojni, ki sva jih hotela odnesti na piknik plac, je pa že msilil, da ga zajebavava. A jih je vseeno smaril in so ful lepo pasale k žar dobrotam …

OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Comments are closed.