Vseslovensko srečanje jamarjev, tri dni. V bistvu že videno. Iste jamarske face kot vedno in venomer in čist brezvezno pogovarjanje samo o jamah. Ko da smo jamarji in se ne znamo pogovarjat o ničemer drugem. Dobro, smeha do nezavesti ob štorijah iz podzemlja, to že res, ampak saj to je vedno tako. Peter je začel z razstavo fotografij iz Čaganke, ob kateri sem povedal par besed, kaj v bistvu počnemo, potem pa vsak dan še nekaj predavanj. To je bilo pa zanimivo, to že moram priznati. Pa všeč mi je bil samopostrežni hladilnik za pivo in radler, ši šel po pločevinko in ven vzel še 5 evrov za povrh. To mi je bilo tudi simpatično. In radler je bil vedno mrzel, ker ga itak nihče razen mene ni pil, pivo se menda sploh ni uspelo shladiti, so se nekateri pritoževali!
Pa golaž se je po treh dneh pokvaril (česar recimo Uroš ni opazil, verjetno je opazil šele proti večeru potem) in je sam presvitli predsednik moral reševati situacijo, če ni želel revolucije. Je najprej naročil 10 pic razrezanih na majhne koščke, ki so izginile v 6,7 sekunde, pa potem še 5, ker smo ravno zalet dobili, za finiš pa še 7, da smo končno umolknili. Revolucije ni bilo, moj glas ob naslednji kandidaturi pa zagotovo tudi ima, sem kar nekaj koščkov kraške uspel si priboriti …
Ja, in jame imajo v tistem koncu tudi čudovite. Jaz sem nos nesel v Logarčka, smo par ur hodili po veličastnih dvoranah, da vidim, kakšna bo Čaganka morebiti še letos, če bomo le dovolj pridni … Pa malo bom moral še trenirati, ker sem šotor spet postavil tako, da sem bil ob 8h zjutraj že skuhan!
